torek, 29. december 2009

Ljubljanski zmaj at Wordia


Zmajski most, eden izmed štirih zmajev

Predvčerajšnjim, 27. decembra je bila na spletu v imenitnem novem angleškem razlagalnem video-slovarju (delno celo videopediji) wordia objavljena kot beseda dneva dragon (zmaj). Razlago besede v videu je prispevala Rachel Elnaugh, uspešna britanska podjetnica, in to ne po naključju. V prvih dveh serijah televizijskega šova Dragons' Den (Zmajski brlog) na BBC Two je bila ena izmed "zmajev" – podjetnikov multimilijonarjev, pripravljenih investirati v obetavne nove ideje tistih, ki so se upali podati v njihov "teve brlog". V njeni razlagi besede dragon in komentarju k njej so posebej zanimive tri upodobitve zmaja, med katerimi je prva – in tudi najbolj mogočna – nam vsem dobro znana: ljubljanski zmaj, simbol naše prestolnice. Ja, eden tistih štirih zmajev z Zmajskega mostu. Ne verjamete? Primerjajte sami! Na slikah spodaj ni isti izmed štirih (o tem pričajo različne vremenske srage), sta pa zanesljivo dva izmed teh štirih zmajskih bratov. Imamo torej zmaja par excellence!

Imamo morda v našem javnem življenju še koga, ki bi bil lahko primeren za slovarsko razlago - česar koli? Morda padlega tajkuna? Ali angela varuha demokracije? Na dan s predlogi: tu je zmajski brlog za take ideje!

četrtek, 10. december 2009

300 dni

Čas je zelo relativna dimenzija bivanja. V življenju človeka je 300 dni čas, ko je otrok iz nebogljenega dojenčka postal vedoželjen kobacaj in se začenja pripravljati, da se postavi na noge in začne raziskovati svet. V življenju enodnevnice (če verjamemo besedi na besedo in jo vzamemo dobesedno dobesedno), je 300 dni čas 300 generacij …

Za vrsto homo sapiens 300 generacij pomeni (v očeh posameznika) ogromen, malone nepredstavljiv časovni lok. Kolikšen? Približek k neki predstavi je kajpak mogoč, z nekaj matematike in nekaj zgodovine. Vzemimo za časovni lok ene generacije biblijski vatel – čeprav je star, v očeh današnjega človeka prastar in zastarel, a ni nujno slab, saj je večina preteklih 300 generacij živela v biblijskih časih – in predbibljiskih, če naj verjamemo, da sega biblijski čas (Prva Mojzesova knjiga, Genesis) le 4000 let pred naše štetje. Takrat se je človeški rod plodil mlajši, zato je bil generacijski ritem hitrejši kot današnji. V Jobovi knjigi je zapisano: »Job je potem živel še sto štirideset let in je videl svoje sinove in svoje vnuke do četrtega rodu (42:16)«. Ker je 140 : 4 = 23,3333, je 300 x 23,3333 = 7000. Za danes, leta 2009 živečega človeka to pomeni, da takrat, ko misli na čas pred 300 generacijami, misli na leto 4991 pr.n.št., ali zaokroženo 5000 pr.n.št. Predstavljati si mora – če je iz sredozemskega prostora –, začetek mlajše kamene dobe, neolitika v jugovzhodni Evropi, začetek dobe stalnega naseljevanja, od katerega bo minilo še 3000 let do najstarejših datiranih artefaktov iz koliščarske kulture na ljubljanskem barju.

V življenju enega človeka je časovni lok 300 dni prav tako relativen: velik na začetku življenja – majhen proti njegovemu koncu (razen v kakšnih posebnih okoliščinah).

Disclaimer: Kar je tu zapisano o življenju muhe enodnevnice, je brez znanstvene podlage. Je preprosta zloraba imena nedolžnega insekta, katerega življenje v podobi eterično lahkotne in le svatovanju v rojih zavezane mušice – to traja manj kot en sam dan –, ima za seboj štiri leta garanja njene ličinke. Namerna zloraba zaradi aluzije na iluzijo, da biva le tisto, kar vidimo. Ni res: to je le antropocentrična, egocentrična iluzija – na srečo tistih, ki jih ne vidimo.

nedelja, 06. december 2009

All You Need Is Love





© by Heinz Edelmann

In kakšna sinapsa poveže domovoja z Beatlesi? O domovoju ne bi razlagal, ker ga je (se je?) Domovoj tako izčrpno že opisal sam. O Beatlesih ne bi razlagal, ker so v kulturni zavesti (še) živi. O sinapsi – pač le tisti v mojem živčnem sistemu – je seveda treba nekaj reči.

Zgornji domovoj je iz prve angleške izdaje škratoslovskega priročnika Nancy Arrowsmith A Field Guide To The Little People (Macmillan London Ltd., 1977) – ki jo je odlično ilustriral Heinz Edelmann, na Češkem (Ústí nad Labem) rojeni in v Stuttgartu, letos (21. julija) pri 75 letih, umrli oblikovalec in ilustrator. Za Tolkienoljube in sploh obiskovalce Srednjega sveta bo zanimivo, da je ilustriral tudi prvo nemško izdajo Gospodarja prstanov. Za tiste, ki so se mladi spraševali, kako bo When I'm 64 (zdaj pa jih imajo tam okoli) – je predvsem ustvarjalec likov v animiranem filmu Yellow Submarine, in kot umetniški direktor filma seveda celotne njegove psihedelične podobe. Obiskovalcem svetovnih razstav bo ostal v spominu kot avtor fantazijske ptičje maskote Curro za Expo 1992 v Sevilli.

Heinz Edelmann je deloval v Nemčiji, Angliji, na Nizozemskem; na likovni akademiji v Stutgartu je poučeval oblikovanje. Njegov oblikovalski opus je ogromen (oglaševanje, posebej plakati, knjižne opreme itd.) in je vplival na številne avtorje. Značilno za njegov grafični slog je bilo (po besedah pisca nekrologa v New York Timesu) združevanje »impresionistične in ekspresionistične občutljivosti, podložene z duhovitostjo, humorjem in ironijo«.

Občutljivost, impresivnost, ekspesivnost, duhovitost, humor – pet dobrih lastnosti, če hočeš, da te kdo (u)sliši, ko oddaš signal: All I Need Is Love.