Hennebetski sindrom

»G. Battanelle je o politiki govoril zanosno in energično, za probleme je kazal živo zanimanje, vendar se mi je zdelo, kakor da nekaj manjka, neki zame običajni element pogovorov o politiki. /…/ Zdelo se je, kakor da o stvareh nima nobenih prepričanj. Je imel vsaj mnenja? Pogosto sem šla z njim v beznico na vogalu in ga poslušala, ko je o političnih vprašanjih razpravljal s prijatelji, med katerimi je bilo več članov oblastnih odborov. Vsi so poslušali, tehtali izrečeno, se oglašali, pogosto živahno in razburjeno s trditvami segali v besedo; znali so se razvneti; a nikoli se niso razjezili. /…/ Najbolj osupljivo pri teh političnih debatah pa je bilo, da so se na vsem lepem končale v smehu – s hahljanjem, krohotom, včasih je vsa skupina od smeha lovila sapo in si brisala oči –, kakor da se debata, kako voditi državo, ne bi v ničemer razlikovala od sproščenega pripovedovanja šal. Nikoli nisem dojela, kaj je bilo tako smešnega.«

Ursula K. Le Guin, Changing Planes

Feeling At Home With the Hennebet
(prevod & foto © zardéas)

Prepoznavam ta sindrom!

Imam mar hennebetski gen? Je to bolezenski simptom? 

Ne, recept za zdravje!