zardéas

Nothing Compares 2U

2012-01-25T18:07:00.006+01:00

The Bones of the Earth © photo zardéas

Spet živim v Zemljemorju. V srcu magije. Zgodbe iz Zemljemorja. Zastaja mi dih. Neprekosljivo. Doslej nepredstavljivo. Na primer, Kosti Zemlje, zaustavitev potresa:

"Ko je bil notri, je vedel, da mora pohiteti, ker se kosti zemlje hočejo za vsako ceno premakniti, in da mora postati del njih, zato da bi jih usmerjal; toda pohiteti ni mogel. Polastila se ga je osupla zmedenost, ki spremlja vsako predrugačenje, premeno. Svoje dni je bil lisjak in bik in kačji pastir, zato je vedel, kaj pomeniti predrugačiti telo. A to je bilo nekaj drugega, to počasno povečevanje. Postajam neznanski, je pomislil. /…/

Poznal je ognjene žile in bitje mogočnega srca. Vedel je, kaj storiti. To, kar je zdaj rekel, ni bilo v nobenem človeškem jeziku: ‘Umiri se, popusti, sprosti se. Tako je prav, tako. Trdno se drži. Tako, da, tako. Lahko se sprostiva.’

In bil je čisto miren, bil je negiben, in imel je vse čvrsto v rokah, kamen v kamnu in zemlja v zemlji, v ognjeni temi gore."

In v realnem svetu, kjer živim druge dele dneva – tudi tukaj in vedno Ursula K. Le Guin:

V petek 20. januarja je bila v njenem domačem Portlandu, Oregon, premierno izvedena komorna opera Paradises Lost (v priredbi za komorno zasedbo, Third Angle Ensemble s štirimi pevci). Odrska postavitev je načrtovana za april 2012. Skladatelj Stephen Andrew Taylor je opero zložil na libreto, ki ga je Marcia Johnson napisala po istoimenski noveli Ursule K. Le Guin (prvič objavljena v zbirki zgodb Birthday of the World, 2002). Kratek odlomek je mogoče slišati na blogu Third Angle Ensemble.

Nova je tudi nominacija Ursuline pesniške zbirke, bolje skupnega projekta Ursule K. Le Guin (poezija in risbe) in fotografa Rogerja Dorbanda – Out Here, Poems and Images from Steens Mountain Country – namreč nominacija v kategoriji Poezija za 2012 Oregon Book Awards.

It is a privilege knowing you dear Ursula! Resnično, nihče se ne more meriti s teboj!

Stvari, ki ne bo jih nazaj

2011-12-31T18:01:00.006+01:00

Izbruh v zadnji luči dneva

V Koncu in v vaseh okrog vznožja Onna na Havnorju si ženske pri preji in tkanju popevajo pesem uganko, katere zadnji verz morda poje o možu, ki je bil Medra in Vidra in Čigra.

Tri so stvari bile, ne bo jih nazaj:

sijajni Soléa nad valove se dviga,

na morja gladini plava zmaj,

pod zemljo, v grobu, morski ptič šviga.

Ursula K. Le Guin, Najditelj, The Finder,
prva izmed Zgodb iz Zemljemorja, Tales From Earthsea

Ob koncu leta se lahko vsak zamisli in se domisli treh stvari, ki ne bo jih nazaj. In zbere moč, pa naj je še tako brez moči v primerjavi z najditeljem Medrom-Vidro-Čigro, da jih ohrani spominu. Vsaj zase. Če so vredne spomina. Vsaj tri zagotovo so.

Tisoč in ena noč

2011-11-11T11:11:00.003+01:00

Αίνιγμα 11/11-11

α---: 1 χρονια

ζ--: 1001 ημέρα

Σύμπτωσις θαυματουργικός!

Nekdo je vstal v svoj tisoč prvi dan …

Nekdo je vstal v svojega drugega leta prvi dan …

Nekomu je, nekoč davno, minila tisoč in ena noč:

„Šeherezada bijaše za to vrijeme rodila caru troje muške djece. I ona završi priču, pa skoči na noge i poljubi zemlju između carevih ruku, a zatim reče: – O, care vremena, jedinstveni u vjekovima i stolječima, ja sam tvoja robinja, a evo već hiljadu i jednu noć kako ti pričam priče o negdašnjim ljudima i kako ti sopćavam pouke ljudi iz davnina. Imam li pravo da nešto poželim od tvoga veličanstva?

I car joj reče: – Poželi nešto, pa ćeš dobiti, o, Šeherezado!”

Nekdo drug danes, ob spominu na Tisoč in eno noč, pomisli, da bi mu lahko bila v pomoč:

A thousand and one nights had passed away in (not so) innocent amusements, which contributed (not much) towards removing the … unhappy prejudice against … His temper was softened …

Was it really? Or is this just wishful thinking?

P.s. The 11/11-11 αίνιγμα has nothing to do with the 11/11-2011 frenzy or 11-11-11!

Samo v smrti življenje

2011-11-01T09:13:00.012+01:00

Zadnji žarki

"Kakor v Zemljemorju velja: Samo v smrti življenje – tako v mojem svetu velja: samo zaradi smrti je življenje vredno živeti."

"Svet fantazije pripada mojstrom besede, ne magom duhovne fantazije, svečenikom. Obljube posmrtnega življenja so ukradena fantazija, ki ruši ravnovesje sveta."

Misli z oktobrskega simpozija Fantazijska literatura in motiv zmaja, na katerem je bilo v ljubljanski Trubarjevi hiši literature, na temo Zemljemorja Ursule K. Le Guin (in ob njem), med drugim rečeno:

"Če so zmaji sanje, če zmaji živijo magijo, če sta zmaj in zmajski jezik Eno, in če morata biti svetova zmajev in ljudi strogo ločena, potem se iz Drugega vetra – sklepnega dela Sage o Zemljemorju, za potrebe svojega sveta in svojega časa od Zemljemorja naučim: zmaji so svet fantazije, svet fantazije živi svoje življenje, fantazija in jezik sta Eno. Obljube posmrtnega življenja so ukradena fantazija, ki ruši ravnovesje sveta. Kakor v Zemljemorju velja: Samo v smrti življenje, tako v mojem svetu velja: samo zaradi smrti je življenje vredno živeti. Svet fantazije pripada mojstrom besede, ne magom duhovne fantazije, svečenikom. Kdaj se v Zemljemorju zgodi osvoboditev od zablod, ki so porušile ravnovesje, razklale svet? V času, ko imajo Notranji otoki, kot ugiba Tenar, »kralja namesto arhimaga, ker je bolje tako kot obratno« (Tehanu, str. 158), in ko je v Kargovskih deželah Thol, oče princese Seserakh, vrgel z oblasti Boga-kralja in združil Vzhodno otočje – čeprav gospodar vojne, tudi on posveten vladar. Mar to ne pomeni, da je samo v sekularni državi mogoče preprečiti zlorabo magije, svet rešiti zablod o posmrtnem življenju, fantazijo prepustiti fantaziji?"

Kdo bi zares cenil življenje, če ne bi bilo smrti?

Worlds of Ursula K. Le Guin

2011-10-29T18:12:00.009+02:00

Ursula Le Guin v dokumentarnem portretu v nastajanju
© foto Andy Black

Kalifornijska režiserka dokumentarnih filmov in pisateljica Arwen Curry snema dolgometražni dokumentarec o Ursuli Le Guin z naslovom Worlds of Ursula K. Le Guin ("Svetovi Ursule K. Le Guin"). Avtorica, ki je 1996. diplomirala iz jezikoslovja na University of California, Santa Cruz, in 2006. magistrirala na Berkleyu iz novinarstva – sicer pa nekdaj rockerica (pevka in basistka) in nato več let urednica kalifornijskega fanzina Maximum Rocknroll, za katerega še piše kolumno –, upa, da bo končan prihodnje leto. Če bo šlo vse po sreči s financami, saj javna sredstva, ki jih je doslej dobila, niso zadostna … Tudi Amerika ni Amerika za vse filmske ustvarjalce, projekte. No, tole z Ursulo Le Guin bo gotovo speljala do konca! Bo treba napeti vse sile, da bomo njen dokumentarni portret Ursule Le Guin videli tudi na naši nacionalki.

Zvir in Zverca (Dragonfly)

2011-10-10T06:56:00.025+02:00

Zvir (zmaj) s hvarske galeje Sv. Jerolim

Zadnji petek, 7. oktobra 2011, je bil v Trubarjevi hiši literature simpozij Fantazijska literatura in motiv zmaja. Tako rekoč ob 440. obletnici znamenite pomorske bitke pri Lepantu (Navpaktosu): 7. oktobra 1571 je ladjevje t.im. svete lige v pičlih štirih urah porazilo ladjevje otomanske Turčije. V tej bitki – zadnji veliki pomorski bitki, v kateri so sodelovale ladje na vesla –, je na zmagoviti strani sodelovala hvarska galeja Sv. Jerolim. Zmaj z njenega premca, ki mu Hvarčani rečejo zvir, je shranjen v muzeju mesta Hvar. Ko sem pred 908 dnevi obujal spomin nanj in na sv. Jerolima, se pravi Hieronima, sem namignil, da bi o zverci lahko spregovoril kdaj drugič. Naj bo zdaj ta "drugič", saj je več razlogov za to.

Zverca je slovensko ime rodu Lestes iz družine Lestidae, zverce, reda Odonata – kačji pastirji. (Za lažjo predstavo: med njimi sta obrežna zverca, Lestes dryas in obvodna zverca, Lestes sponsa.) Angleško ime kačjega pastirja je dragonfly in Dragonfly je naslov zadnje zgodbe iz Tales from Earthsea ("Zgodb o Zemljemorju") Ursule Le Guin. Dragonfly ni po naključju zadnja v tej zbirki zgodb, ki je peta knjiga Sage o Zemljemorju. Po pisateljičinih lastnih besedah je most med četrto knjigo Tehanu in zadnjo knjigo The Other Wind ("Drugi veter"). Tako kot je nenavadno dekle z nenavadnim imenom (t.im. vsakdanjim imenom po zemljemorskih šegah) Dragonfly most med ljudmi in zmaji.

Jezikovni most je v izvirniku preprost: dragonflies … dragons … Zato naj bi bil tudi v slovenskem prevodu preprost. V hrvaščini, vsaj na Hvaru, je zmaj, kakor rečeno, zvir. Slovensko Sveto pismo v ekumenski izdaji (1985) v Razodetju na dveh mestih govori o bitju, rdečem kot ogenj (oz. škrlatnem), s sedmimi glavami in desetimi rogovi, ki ga v 12. poglavju imenuje zmaj, v 17. pa zver. Slovenski entomologi so družino kačjih pastirjev Lestidae poimenovali zverce. Torej je tudi v slovenščini jezikovni most med zvercami in zmaji! Mimogrede, kačji pastirji so roparske živali. So "sokoli med žuželkami, kajti plen lovijo v zraku in so v marsikaterem pogledu najpopolnejši letalci. Na kratke razdalje dosežejo hitrost do 50 km" (Hans W. Smolik, Živalski svet, DZS, 1967).

In kako se ime Zverca lahko prilega dekletu? Ime vsekakor zveni dekliško. Pri nas se za živahnega, energije polnega otroka (sicer lahko tudi fanta) uporablja vzdevek zverca ali žvirca. V Zemljemorju so t.im. vsakdanja imena pogosto po našem pojmovanju najbližja vzdevkom.

Pa še to: K dvema dogodkoma na dan 7. oktobra iz tega zapisa naj dodam še tretjega: 7. oktobra 2011 se je v Hartfordu, Connecticut – ki se, mimogrede, ponaša z Mark Twain House and Museum, Harriet Beecher Stowe House in grobom Katherine Hepburn – začela 34. konvencija FFRF (Freedom From Religion Foundation), ameriške civilno družbene organizacije, ki je pred dvema letoma nagradila Ursulo Le Guin z nagrado "Emperor Has No Clothes" (Cesar nima ničesar na sebi). Letos sta to nagrado dobila broadwayski skladatelj Charles Strouse in Jerry Coyne, profesor na katedri za ekologijo in evolucijo na University of Chicago (avtor odmevne, leta 2009 objavljene knjige Why Evolution is True, "Zakaj je evolucija resnica".

Omenjena nagrada ni edino prizanje, ki ga podeljuje FFRF. Kot zanimivost: na letošnji konvenciji je bila imenovana za junakinjo svobodomiselnosti (Freethought Heroine 2011) Rebecca Newberger Goldstein, filozofinja in pisateljica judovskega rodu, avtorica lani objavljenega romana 36 Arguments For the Existence of God: A Work of Fiction. Njen govor na konvenciji je imel naslov: 36 (Bad) Arguments For the Existence of God –"36 (slabih) dokazov za obstoj boga". Upam ugibati, da je del naslova odmevne knjige – namreč A Work of Fiction – dvopomenski ali vsaj dvoumen: razumemo ga lahko, da se nanaša na naravo literarnega dela ali (tudi) na boga.

Welcome to the island of Gont!

2011-07-23T07:24:00.016+02:00

Bird's eye view map of the island of Gont
by anon. Slovenian artist
© Mladinska knjiga založba 2011

Posebna zanimivost slovenske izdaje Tehanu je predpapir: pogled na otok Gont s ptičje perspektive. Neimenovani avtor je pri njegovi upodobitvi zvest avtoričinemu zemljevidu (ki je na zalistu te knjige in prvih treh knjig ter v detajlu na str. 39 Čarovnika iz Zemljemorja). Po teh virih je natančen zemljevid Gonta narisala tudi Margaret Chodos-Irvine za izvirno izdajo Tehanu (1990), čeprav ga je obenem na ilustraciji v tej izdaji upodobila čisto fantazijsko, sledeč opisu v prvem stavku Sage o Zemljemorju: "Otok Gont, ves ena sama gora, ki miljo visoko dviga vrh nad Severovzhodno morje …" (prim. ta blog na pisateljičin 81. rojstni dan). Tako višino gore Gont je slovenski avtor v reliefu otoka realistično upošteval v sorazmerju z velikostjo otoka istega imena.

Tehanu: nemoč in moč

2011-07-22T19:27:00.012+02:00

Torek, 19. julij 2011

Na zadnji poletni tiskovki Mladinske knjige je bila med sedmimi novitetami predstavljena tudi slovenska Tehanu. Roman o Zemljemorju skozi oči nemočnih, o moči in nemoči sploh, o ženski in moški magiji, in o zlorabljenem otroku, o Therru, ki je Tehanu. Končno med nami, enaindvajset let po izidu izvirnika in šest let (skoraj do dneva natančno!) po izidu slovenskega Čarovnika iz Zemljemorja. Hkratna napoved, da gredo v prevajanje Tales from Earthsea pomeni, da bi The Other Wind, tretja knjiga druge trilogije Sage o Zemljemorju, lahko kot Drugi veter zavel med slovenske bralce deset let po izidu našega Čarovnika …

Po današnjih, Potterjevskih in R.R. Martinovskih standardih prihaja Saga o Zemljemorju med slovenske bralce pozno. Toda: za dela brezčasne lepote in trajne literarne vrednosti veljajo drugačna merila. In vseh šest delov zgodbe o Zemljemorju odlikuje take lepota, taka vrednost. Kakor je bilo zapisano ob prvem prihodnjem delu, ob Zgodbah iz Zemljemorja:

"… stories that stand shoulder to shoulder with ancient archetypal fairy tales and fables."

The Washington Post Book World

"Earthsea's magic serves as a metaphor for the writer's own sorcery … Memorable."

The New York Times Book Review

Sence preteklosti? Sonca!

2011-06-10T09:37:00.006+02:00

Sinoči, po dolgem času, srečanje s preteklostjo. Tisto izpred osmih let in štiridesetih let pred tem. Ob štiridesetletnici stanovskega društva. Prišel z mešanimi občutki, odšel pomirjen. Z živim šopkom zvezdic obdarjen. Nobenih senc preteklosti ni bilo.

Imel sem dobre kolege, tistih skoraj štirideset let. Še vedno imam dobre kolege med njimi, zlasti kolegice. Nobenih senc preteklosti ni bilo sinoči. Iz preteklosti so zasijala – ker sem lahko izbiral – sama sonca. Življenja, mladostne energije, optimizma polna sonca. In – zdelo se je, kot da tudi njim ni bilo odveč, da so posijala name …

Oddaljena sonca so zvezde, sončeca zvezdice. Še lep čas bodo sijale v spominu!

Pa še o nečem se je bilo lepo znova prepričati: Imamo sijajnega predsednika – države!

Zeleno, ki te ljubim zeleno

2011-06-07T17:10:00.006+02:00

Modro in rumeno, ki se stika, preliva v zeleno.

Drugače:

Spokojna modrina neba,
rumena vedrina polja,
temno zelena pomiritev duha.

Še drugače:

V vodoravnih plasteh

visoko nad vsem večna modrina,
na dnu (medtem že minula) rumenina,
v človeški sredini trdo risana zelenina.

V navpični osi

snežno bela konica gora,
sončna belina hrama duha.

Nekje daleč in blizu

zelena zavist.

Nekoč in potem

2011-05-25T08:08:00.006+02:00

Dan mladosti. Dan, na katerega smo nekoč peli Lepo je v naši domovini biti mlad … Nekoč pred tem ni bilo tako. Potem je bilo. Potem se je marsikaj spremenilo …

Tisti nekoč, o katerem pripoveduje pretresljivi Nekoč Morrisa Gleitzmana se je zgodil … nekoč davno? Ne tako zelo davno. Ne tako zelo daleč. In žal se, ne tako zelo daleč in le malce drugače, še vedno dogaja.

Zato pretresljivi Nekoč ni le zgodba o tem, kar se je nekoč zgodilo. Je tudi aktualen in si tudi zato zasluži dober odziv. Vse kaže, da ga ima. Opazili so ga in priporočajo ga dobri poznavalci mladinske književnosti. Opazili so ga mladi bralci: v moji domači knjižnici že sprašujejo, ali bo izšlo tudi njegovo nadaljevanje. Bo. Prevod Potem je že v tisku! In ker sta to prva dva dela trilogije, ni dvoma, da pride kmalu na vrsto še tretji del, Zdaj, saj je izvirnik že izšel.

Zgodbe o otrocih, ki jih poosebljata Feliks in Zelda, ne smejo nikoli utoniti v pozabo. Tako kot ne sme spomin na ljudi, kakršen je bil Janusz Korczak, po katerem je Gleitzman oblikoval lik zobozdravnika Barnija.

A propos de tango nuevo

2011-05-23T06:21:00.004+02:00

Gotan Project je imenitna glasba.
Kaj šele Libertango, sploh ves Astor Piazzola.
Da, glasba. Toda – ples?

Ali je že kdaj šel kdo plesat, ko so zaigrali valček iz opere Kavalir z rožo Richarda Straussa?

Tango: seks brez orgazma

2011-05-22T21:49:00.008+02:00

Po dolgem času milonga. Od devetih zvečer do … dokler zdržim. Kopiči se mi napetost. Nekaj manjka. Nečesa je preveč. Potem, ura je (zame) že pozna, pride dolga runda "ta zatežen'ga" (tango nuevo, na posebno željo). Za njo, premor. Salsa. Na plesišču samo Carmen in naključni soplesalec. Sijajna. Zažgeta. Tako zelo, da DJ pusti komad do konca. Izživita ves žar in prineseta katarzično olajšanje. Tudi zame. Spontano zaploskam. Zakaj? Ni mi jasno.

Zjutraj odgovor: Tango ves čas samo kopiči napetost, vrhunca sprostitve ni mogoče doseči. Kakšna milonga malce omili dramatično napetost, da priložnost za kanček humorja; če ga soplesalka prenese. Tango vals draži, a ne da priložnosti za eksplozijo energije, ki je v preprostem valčku.

Vse te figure tanga, pravo bogastvo, preobilje … a nekaj manjka …

Ja, tako kot pri seksu brez orgazma.

2011-01-04T20:39:00.009+01:00

Pendorski zmaj, © LLPrindle Design

Včeraj in danes je bila na BBC 7 predvajana radijska dramatizacija Čarovnika iz Zemljemorja (A Wizard of Earthsea) Ursule K. Le Guin, v dveh enournih delih, vsakič z začetkom ob 19.00 po našem času. Poslušati jo bo mogoče še prihodnjih šest dni. Ne zamudite! Pripovedovalka je Judy Dench, Ged je Michael Maloney.

V življenju šteje samo eno

2010-12-31T16:16:00.005+01:00

Albrecht Dürer, Študija roke, 1506

"… In vem, da v življenju, kakor ga jaz razumem, šteje samo eno, imeti delo, ki ga moraš opraviti, in biti sposoben, opraviti ga. V tem je vir zadovoljstva, vsa lepota življenja, sploh vse. In če ne moreš opraviti svojega dela ali če ti ga vzamejo, kaj je potem življenje sploh še vredno? Nekaj moraš imeti …"

Tenar v romanu Tehanu Ursule K. Le Guin (Hawks, "Ujede")

Vso srečo vsem, ki enako mislijo – srečo, da bi njihovo življenje v novem letu 2011 ostalo ali znova postalo vredno življenja!

Med zemljo in zrakom, zdaj vem, je razlika.

2010-12-30T23:24:00.009+01:00

Bilo je dobro leto, to leto 2010,

zame vse v znamenju desetih letečih.

Skozi tri letne čase,

me pot je peljala vse dlje in vse višje,

ves čas v družbi sijajnih krilatih:

spomladi krhkega, nežnega,

poleti v letenje zaljubljenega,

jeseni mogočnega, silnega.

Spomladi odšel sem tja dol, k metulju, Rozini,

poleti tja gor, na nebes, h galebu, k Jonathanu,

jeseni tja v Zemljemorje, k zmaju Kalessinu.

Bili ste mi družba zares imenitna,

Ariella Rozina,

Jonathan Livingston

(in tvojih sedem velikih v velikem rombu),

in ti Kalessin-Segoy-Najstarejši.

Živiš, kjer življenje se teme dotika.

(Hvala, Tinkara!)

A je razlika, če živiš le na zemlji

ali pa kdaj tudi v zraku.

Lažje se diha!

Kaj pa je mladost in kaj starost?

2010-11-26T06:20:00.006+01:00

Honoré Daumier, Obžalovanje
(Regrets, Types Parisiens, 1840)

»Kaj pa je mladost in kaj starost? Ne vem. Včasih se počutim, kakor da bi bil na svetu že tisoč let; včasih se mi zdi, kakor da je moje življenje bežen prelet lastovice mimo špranje v steni.«

Ged, Arhimag Zemljemorja

(Ursula K. Le Guin, roman Tehanu, poglavje Zima)

In kaj je življenje in kaj smrt?

»Samo v smrti življenje … O tem sem razmišljal, ko sem bil tam gori, s kozami na gori, in dneva ni hotelo biti konec, pa vendar ni minil niti trenutek dotlej, ko se je znočilo in ko se je naredil nov dan …«

Ged, ibid. A pazi na kontekst!

In ne pozabi na epitaf na grobu nemškega kiparja Petra Vischerja (1487-1528):

Vitam, non mortem cogita!

Nagrada za svobodomiselnost Ayaan Hirsi Ali

2010-11-04T16:07:00.030+01:00

Ayaan Hirsi Ali
Press Photo/Lance Wynn

Prejšnji konec tedna je bila v Madisonu, Wisconsin, 33. konvencija organizacije ameriških svobodomislecev Freedom from Religion Foundation, FFRA (Fundacije za osvobojenost od religije). Na njej je bila The Emperor Has No Clothes On Award (nagrada "Cesar nima ničesar na sebi") podeljena Somalijki Ayaan Hirsi Ali, ki je pred tem prejela že vrsto uglednih mednarodnih priznanj; leta 2005 jo je revija Time uvrstila na svoj seznam stotih najvplivnejših ljudi na svetu. Ayaan Hirsi Ali je ušla terorju svojega domačega okolja na Nizozemsko, kjer se je izobrazila (študirala politične vede, govori šest jezikov) in postala borka za pravice (muslimanskih) žensk, članica nizozemskega parlamenta, mednarodna borka za sekularno družbo. Od muslimanskih fundamentalistov osovražena svobodomiselka, ki so ji po smrti Thea van Gogha na Nizozemskem začeli streči po življenju, je emigrirala v ZDA, kjer še živi in, zdaj štiridesetletna intelektualka, še vedno potrebuje stalno zaščito. Njena pretresljiva življenjska zgodba je dostopna slovenskim bralcem v njenem memoarskem delu Infidel, Odpadnica, ki bi ga moral prebrati vsak, kdor hoče poznati položaj žensk v islamskih državah in razumeti današnji svet. Ayaan Hirsi Ali je leta 2007 s somišljeniki ustanovila fundacijo AHA, ki na zahodu živečim muslimanskim ženskam pomaga varovati pravice in jih ščititi pred militantnim islamom. Letos je izšla njena druga memoarska knjiga Nomad.

Poleg Ayaan Hirsi Ali je enako nagrado letos prejel tudi Cenk Uygur, nekoč odvetnik, zdaj ustanovitelj in voditelj najprej radijske, nato pa vsakodnevne televizijske pogovorne oddaje (prve take na svetovnem spletu), z naslovom The Young Turks, v kateri odkrito propagira svoj agnostični življenjski credo.

Za konec se spomnimo, da je lani to nagrado prejela Ursula K. Le Guin in navedimo kratek (zaključni) odlomek iz njenega govora ob sprejemu nagrade:

Če poskusim brati »Cesarjeva nova oblačila« še drugače, v kontekstu religije namesto oblasti – če si torej poskušam predstavljati cesarja kot Boga – se mi zgodi nekaj zares čudnega. Počutim se kot del množice, ki opazuje cesarjevo procesijo, in se oglasim iz nje – ne zakličem, ampak preprosto rečem: »Kje pa je cesar? Saj cesarja sploh ni! Tu so samo oblačila!« To, kar vidim, je čudovita oprava, zelo stara in zelo lepa – obstret, trojna krona, bel in zlat talar – vse je tu in plava nad cestnim tlakom, a znotraj tega ni ničesar. Prazna oblačila.

/…/Resnično ne verjamem, da bi vsi krojači, ki so skozi dolga stoletja pridno krojili in šivali ta oblačila, bili sleparji, ki so to zavestno in namerno počeli zato, da bi nas preslepili. Delno že mogoče, toda v glavnem ljudje, ki šivajo oblačila za Boga, le pridno slepijo sebe. /…/ Kar naj, dokler me ne poskušajo prepričati, naj to počnem skupaj z njimi. /…/ Naj krojači, ki delajo oblačila za Boga, čepijo v svojih delavnicah in šivajo, kolikor jih je volja, toda ostanejo naj v svojih templjih, pustijo naj pri miru oblast, naj ne vstopajo v šole. Mi pa, ki živimo med resničnimi ljudmi – resničnimi, slabo oblečenimi ljudmi, ljudmi v capah, ljudmi v uniformah, ljudmi, ki spijo na ulici in se nimajo s čim pokriti – bodimo usmiljeni do teh ljudi. Ozrimo se na te ljudi in se potrudimo, da bodo oni imeli boljša oblačila.

(Op. V lanski objavi o podelitvi te nagrade Ursuli K. Le Guin vsebovane povezave ne delujejo zaradi preureditve spletne strani FFRF.)

Mislim, da bi lahko živel tam.

2010-10-21T21:21:00.007+02:00

Draga Ursula K. Le Guin je danes dopolnila enainosemdeset let. Pred dvajsetimi leti je izšla njena Tehanu, četrti roman iz cikla o Zemljemorju, Sage o Zemljemorju, takrat podnaslovljen kot Zadnja knjiga o Zemljemorju. Danes vemo, da je to prvi del druge trilogije o Zemljemorju. Izvirnega podnaslova zato pri novi izdaji ni mogoče uporabiti. Ni ga v novejših izdajah izvirnika, tudi prevod ga ne more imeti.

Toda ali ni, posebno za prevod, naslov Tehanu premalo vabljiv? Toda kakšen podnaslov? Govorica zmajev … ki je ključ skrivnosti z imenom Tehanu …?

Aktualno vprašanje. Kajti prav danes, na Ursulin rojstni dan, je končan prvi osnutek prevoda Tehanu. Imenitnega romana, ki se konča z besedami Tenar, imenovane tudi Goha in nekoč davno Arha: "Mislim, da bi lahko živeli tam."

In jaz dodam: Mislim, da bi lahko živel tam. Na Gontu. Sploh v Zemljemorju. Če mi bo sreča mila, se še vrnem vanj.

Jonathan Livingston Galeb II.

2010-09-23T20:01:00.009+02:00

Prvi dan koledarske jeseni, po lepoti spomina vreden. Ne le po svoji lepoti:

Ob štirideseti obletnici prvega izida izvirnika izpod peresa v letenje zaljubljenega Richarda Bacha je Jonathan Livingston Seagull tokrat prijadral v slovenščino kot Jonathan Livingston Galeb! A ne le z malce drugačnim imenom in imeni njegovih bratov v perju. Pogledu na svet z višine samosvojega jadralca skozi življenje je zdaj, z imenitno spremno besedo Maše Ogrizek (Samo galeb, zaljubljen v letenje?), dodan pogled v globine Jonathanovega sveta, njegovega izvora, pomena njegovega fenomena v spremenljivem, in ta trenutek že v mnogočem spremenjenem, družbenem okviru. Dva bisera med platnicami ene, tudi nadvse skrbno oblikovane, lepe knjige!

Izgubljena ovca

2010-08-14T19:32:00.025+02:00

To sredo, med vzponom na Kalški greben, majhna čreda ovac. (Na zadnjem Ovčarskem balu se je izkazalo, da je celotno Jezersko letos premoglo enega samega ovčarja.) Skromne, pohlevne živali, že nekaj časa v Evropi v zatonu. A morda se njihov čas vrača. Ko bomo ljudje kmalu obsojeni na skromno življenje, na pohlevnost pred naravo, bo domača ovca spet postala dragocena.

"Sedem tisoč let že preskrbuje domača ovca človeka z runom, volno, mlekom in mesom, mastjo in kožo in je tako znatno pripomogla k njegovemu kulturnemu dvigu; sedaj pa se bliža čas, ko je človek ne bo več potreboval", piše Hans W. Smolik v Živalskem svetu, DZS, 1967. Morda je tako kazalo sredi dvajsetega stoletja, danes ne več …

Sredi 19. stoletja se je samo v vzhodni in srednji Nemčiji paslo okrog 30 milijonov ovac. Lani se jih je v celotni združeni Nemčiji paslo le še 2,58 milijona. Ovčereja se je preselila v Avstralijo, Argentino, Južno Afriko, na Novo Zelandijo. V Evropi se 85% vseh ovac pase v petih državah: Franciji, Grčiji, Italiji, Španiji in Združenem kraljestvu (Veliki Britaniji s Severno Irsko). Danes celotna svetovna populacija domače ovce (več kot 200 pasem) ni več primerljiva s tisto iz 19. stol. – po kriteriju število ovac : število ljudi. Leta 2008 je bilo (po podatkih FAO) na svetu 1 milijarda 78 milijonov ovac; od tega 136,4 mio na Kitajskem, 79 mio v Avstraliji, 65 mio v Indiji, 53,8 mio v Iranu, 51,1 mio v Sudanu, 34,1 mio na Novi Zelandiji, 33,9 mio v Nigeriji, 33,1 mio v Združenem kraljestvu. Pri tem seveda prebivalci revnejših med temi državami redijo ovce za svoje potrebe, bogate ovčerejske države pa so velike izvoznice ovčje volne in mesa; Nova Zelandija npr. pokriva polovico svetovnih potreb po ovčjem mesu (čeprav je tam od leta 1980 razmerje ovce : ljudje padlo z 20:1 na 9:1).

O nekdanji vrednosti in cenjenosti domače ovce pričajo mitologije, religije – od egipčanskega stvarnika, boga Amona, ki so ga upodabljali z ovnovo glavo, do krščanskega božjega jagnjeta in Jezusa kot dobrega ovčarja –, seveda tudi ljudske pravljice. Danes se do "mitičnih" višav povzpnejo predstavniki (!) domače ovce zaradi novodobnih razlogov. Eden takih je bil Shrek, novozelandski koštrun (skopljeni oven) pasme merino, ki se je šest let uspešno skrival pred strižci; ko jim je končno prišel pod škarje, pa so mu 28. aprila 2004 sneli 27 kg težko runo (povprečna teža je 4,5 kg) in to pred kamerami (honorar je šel v dobrodelni sklad CureKids), nato pa je bil celo predstavljen v NZ parlamentu in premierki Helen Clark. Drugi tak je Deveronvale Perfection, plemenski oven tekselske pasme, ki je svojemu škotskemu rejcu avgusta lani na dražbi prinesel 231.000 angleških funtov (danes 281,000 evrov) in s tem podrl 20 let star rekord avstralskega ovna pasme merino, ki je bil prodan za 205.000 funtov (danes 250.000 evrov).

Shreka bi težko imeli za izgubljeno ovco iz svetopisemske prilike o izgubljeni ovci (Matej 18:12-14), čeprav je bil njegov lastnik nedvomno vesel, ko ga je po toliko letih našel, in tudi ponosen nanj. Kar zadeva sporočilo prilike o izgubljeni ovci, pa kaže o njeni aktualni vrednosti več kot dvakrat razmisliti. Koliko je pošteno do vseh drugih ovac, če se ovčar ukvarja le z izgubljeno in če ga njena morebitna vrnitev v čredo osreči bolj kot ga osrečujejo vse druge skupaj?

Errare humanum est

2010-07-25T19:58:00.005+02:00

Zjutraj, na mojem oknu, sršen. Pravi, premraženi predstavnik evropske vrste Vespa crabro, ki čaka in čaka, da sončni žarki izza vogala preženejo meni tako dobrodošli jutranji hlad – in mi nevede potrpežljivo pozira za portret.

Popoldne, na Šmarjetni gori, stara vespa; v senci čaka lastnika. Lastnico? Je mogoče kriv, da se je pripeljala sem gor, kakšen calabrone (it. sršen; fig. vsiljiv oboževalec)?

Zvečer, na mojem zaslonu Robert Frost in njegova modrost

To err is human, not to, animal.
Motiti se, je človeško; ne motiti se, živalsko.

Iz njegove slavne pesmi The White-tailed Hornet. Pesmi o (ameriškem) beloličnem sršenu. Toda white-tailed (tudi white- faced ali bald-faced) hornet je sršen le za laika, za entomologa je Dolichovespula maculata vrsta ose, čeprav se s sršenom po velikosti res lahko kosa.

Errare humanum est …

Jonathan Livingston Galeb ima štirideset let

2010-07-23T11:43:00.006+02:00

Srebrni galeb, Larus argentatus
foto Andreas Trepte

Tvoj um bodi tvoj vid,
odkrij z njim, kar že veš, da je,
in odkril boš način, kako leteti.

Jonathan Livingston Galeb

Potem ko je pred štirimi tedni na mojo pisalno mizo priletel metulj, je pred dvema tednoma z nje odletel galeb. Novice o njegovi poti na višjo bivanjsko raven so bile medtem uspešno potrjene.

Srečno pot v širni bralski svet, Jonathan!

Les cinq cents coups

2010-06-29T18:07:00.006+02:00

Ceci n'est pas

un hommage à François Truffaut

ni à Jean P. L.

à l'occasion

de cinq

cents

jours

Metulj Sonye Hartnett

2010-06-25T17:27:00.008+02:00

Praznik vseh. Niso še izzvenele sinočnje tri vizije moje države.

Prvi vizionar: Ta država je zanikanje prejšnje države. To zanikanje pa je tako nepopolno, da v tej, sedanji državi ni ničesar, kar bi mogel imeti rad, na kar bi lahko bil ponosen. Stare bolečine starih bolijo stare naprej in morajo boleti vse.

Drugi vizionar: Bodimo ponosni na to državo, tako kot smo ponosni na našo nogometno vrsto na svetovnem prvenstvu. Nismo še dosegli vsega, nikoli ne bomo dosegli čisto vsega, a dosežemo lahko še veliko več kot doslej. Hočemo doseči. Moramo.

Tretji vizionar: Bodite veseli te države, bodite veseli v njej. Lahko ste sproščeni v njej, se tudi pošalite na njen račun. To je vaša država, stopite pogumno naprej, vzemite si v njej prostor, ki vam pripada. To je mlada država in zato država mladih.

In ta tretja vizija je moja vizija moje države …

Moj praznik. Iz svoje bube se je izvil Metulj Sonye Hartnett in priletel k meni. Poleti med cvetje in med ljudi, moj metulj!

Svoje meje lahko presegamo le postopno

2010-05-27T17:42:00.008+02:00

"Svoje meje poskušamo presegati korak za korakom, brez neučakanosti. V tem je bistvo, Fletcher. Letenje skozi skalo pride v učnem programu na vrsto malo pozneje."

"The trick, Fletcher, is that we are trying to overcome our limitations in order, patiently. We don't tackle flying through rock until a little later in the program."

Richard Bach, Jonatan Livingston Galeb

Vulkani in zmaji, da o metuljih ne govorimo

2010-05-18T17:32:00.021+02:00

Točno ob tej uri in minuti (po lokalnem času, Pacific Daylight Time, je zdaj 8:32 zjutraj), pred točno 30 leti je vulkan Sv. Helena – Mt. St. Helens, 2950 m, v mogočni eksploziji (zemljo je stresla z močjo 5,1 po Richterju, potresni epicenter pa je bil točno pod njegovim severnim pobočjem), izgubil svoj vrh in se v približno 10 sekundah znižal na 2.549 m. Steber vulkanskega pepela je v 10 minutah segel do višine 19.000 m. Gora-zmaj je pozneje še večkrat spregovorila, nazadnje januarja 2008.

Med sosedami Sv. Helene je mesto Portland v državi Oregon, kjer živi Ursula K. Le Guin. Pred štirimi leti (točneje 11.3.2006) mi je pisala: "Moj zmaj je zmajevka. Za mojim oknom je, le 80 milj /130 km/ me loči od nje. /…/ Kadar je jasno, lahko opazujem, kako ta prekrasni sneženi zmaj bruha dim. Pred 25 leti smo videli, kako se je tako zelo razjezila, da ji je glavo odneslo v nebo. Takrat sta me obhajali groza in vznesenost hkrati ."

Danes, 30 let po tistem spektakularnem izbruhu, je naše kraje že drugič v mesecu dni dosegel vulkanski pepel, ki ga je izbruhal drug sneženi zmaj, Eyjafjallajőkull na Islandiji. Na moji mizi je tretji zmaj, Kalessin, imenovan tudi Najstarejši – tisti iz Tehanu, četrtega romana Ursuline Sage o Zemljemorju. Moj spopad z njim je že šesti knjižni spopad z zmajem (če štejem mednje kot prvega Smauga in zanemarim tistih nekaj šaljivih zmajev iz Zakletih čajnikov).

Za mojo mizo sedi nekdo, ki ga je nekdo drug pred 123 tedni prepoznal kot zmaja. Rečem si: ta za mojo mizo ne bruha ognja, tudi glave mu ni odneslo v nebo, tudi najstarejši ni. Ampak kdo ve: človek nikoli sam sebe ne pozna najbolje. Those who know me better know better.

Pomembno je pravzaprav tole: na moji mizi ni samo zmaj, je tudi metulj; za mojo mizo ne sedi le zmaj, v njem sedi še nekaj, kar je najbližje lahkokrili ptici v kletki okornega telesa. Hvala, Sonya Hartnett, za to metaforo in za Metulja!