E tata mate, e roa taihoa.

Včasih je modro po maorskem zgledu reči: »Taihoa!«
Taihoa?
Nekoč kmalu, by and by, navaja Williamsov Dictionary of the Maori Language …
Nič se ne mudi, no hurry, najdem drugje …
Take it easy, razlagajo turistom, ki jih vabijo na Novo Zelandijo.

Kdaj si lahko rečem taihoa? Ne zmeraj, predvsem pa ne ob vsaki priložnosti, iz dneva v dan. Lahko se zgodi, da pristanem tam, kjer ne bi nikogar želela videti Aucklandska regionalna javna zdravstvena služba, ko ilustrira pregovor:

E tata mate, e roa taihoa.

(Maori whatatauki)

Smrt je blizu, daleč je nekoč kmalu.

(maorski pregovor)

Enak opomin mi iz vitrine sporoča papa, moj ded.

Nagrada za Lavinio

Ursula K. Le Guin je sinoči na slovesnosti v Seattlu prejela že devetnajsto nagrado Locus. Mesečnik LOCUS izhaja od leta 1968 in goji poglobljeno kritiško obravnavanje znanstveno-fantastične in fantazijske literature. O ugledu te revije – in s tem tudi o pomenu njenih nagrad – lahko pričata izjavi dveh uglednih ZF-avtorjev:

LOCUS je edina revija, ki jo preberem od prve do zadnje strani. Je tudi edina revija, zaradi katere, takoj ko pride, odložim vse drugo. (Arthur C. Clarke).
Brez LOCUS-a bi tavali v temi. Na srečo pa imamo LOCUS, ki razsvetljuje vse temne kote.

(Robert A. Heinlein).

Nagrado podeljujejo v desetih kategorijah na podlagi izbora bralcev revije. Tokrat jo je Ursula K. Le Guin prejela v kategoriji fantasy za roman Lavinia.

Mimogrede: V kategoriji Non-Fiction/Art Book je bil nagrajen P. Craig Russell za stripovsko priredbo romana Neila Gaimana Coraline (Coraline: The Graphic Novel).