Nebeški vrtnar

Na vrhu Ovčjega vrha ali Kozjaka, 2024 m

(tam čez Kosiak oder Geißberg), Karavanke

foto © Zardéas

Bi znal kdo lepše zasaditi tole gredico, kakor se je zgodilo z naravnim izborom vrst? Nebeški vrtnar?*

Redka priložnost: Zaradi letošnjega (normalno obilnega) snega in pozne pomladi se ni samo zakasnila sezona (varne) hoje v gore, ampak se je tudi zgodilo nekaj nenavadnega: vrtovi gorskega cvetja konec julija! 

*Fran Levstik je rekel, da slovenščina pripone nar ne pozna in da je zanjo pri vrtnarju kriv nemški gortnar – pisati naj bi bilo torej treba vrtar. A ni uspel.

Se je pa morda prijelo pri lastnih imenih, točneje priimkih? Ta hip ima 61 Slovencev priimek Vrtar. No, Gortnarjev je približno dvakrat toliko (127), še več pa je Gartnerjev – kar približno dvakrat več kot Vrtarjev in Gortnarjev skupaj (367).   

Nepričakovano srečanje

 

Spomenik Januszu Korczaku v Günzburgu

foto © Zardéas

Med petdnevnim skrbno načrtovanim kolesarjenjem od izvira Donave v Donaueschingenu do Regensburga (do Passaua na avstrijski meji zaradi nedavnih poplav letos ne bi bilo modro iti), pred desetimi dnevi nekaj nepričakovanega v bavarskem Günzburgu: spomenik Januszu Korczaku. Da, prav tistemu poljskemu Judu, ki je Morrisa Gleitzmana navdihnil za pisanje pretresljivega mladinskega romana Nekoč! 

A človek, katerega nom de plume je bil Janusz Korczak, dr. Henryk Goldszmit – otroški zdravnik, mladinski pisatelj, pedagog, filozof, humanist, ki je živel in (skupaj z dvesto sirotami iz svoje judovske sirotišnice) v Treblinki leta 1942 umrl za svojo vero v pravice otrok in prepričanje, da brez otrok ni prihodnosti – je trajen navdih mnogim, ki se borijo za pravice otrok. O tem najbolje priča vrsta združenj, ki nosijo njegovo ime – nemško, izraelsko, švicarsko, nizozemsko, francosko, švedsko, kanadsko. Seveda je tudi v Varšavi institucija z njegovim imenom, oddelek Zgodovinskega muzeja, Korczakianum, Center za dokumentacijo in raziskovanje na naslovu Dom sierot, Jaktorowska 6. 

Spomenik v Günzburgu je bil postavljen leta 2003, ko so bili od 7. do 9. novembra tam Mednarodni pedagoški dnevi v organizaciji Deutsche Korczak Gesellschaft. Njegov avtor je izraelski kipar in slikar Itzchak Belfer, roj. 1923, v letih 1930-38 varovanec Korczakove varšavske judovske sirotišnice. Podstavek spomenika so oblikovale dijakinje günzburške katoliške dekliške gimnazije.

K temu, zame ob spominu na Feliksa, Zeldo in doktorja Barnija nepozabnem srečanju, še eno koledarsko naključje: čez teden dni, 22. julija 2013 bo minilo 135 let od rojstva Janusza Korczaka. 

 

Zares nepričakovano srečanje. Objektivno majhna podrobnost na vogalu ulice je bogatim spominom na zanimive in lepe kraje dodala globoko duhovno dimenzijo.