Drugi veter

Danes se je 

– v družbi Sneguljčice in Kurenta – 

uspešno predstavil javnosti še zadnji,

šesti del Sage o Zemljemorju Ursule K. Le Guin.  

Danes šesti praznik za nekatere, jutri za druge …

Drugi veter prinaša odgovore na vprašanja in zastavlja nova. Odgovore na nekatera prepušča bralčevi domišljiji – na primer o usodi kralja Lebannena in kargovske princese Seserakh. Je sklep celotne sage in s poglobitvijo tem prejšnjih petih delov vabi k njihovemu ponovnemu branju. Svet zemljemorskih zmajev, s katerimi na koncu ljudje dosežejo spravo in skupaj z njimi povrnejo svetu ravnovesje, vedno znova vabi k razmišljanju. Navsezadnje že zato, ker ni mogoče pozabiti Tehanu (nekdaj zlorabljene deklice Therru) in Orm Irian (nekdaj neukrotljive vedoželjne Zverce), kakor tudi ne skrivnostne starke iz Kemaya, ki je pela:

                                               Zahodno od samega zahoda, 

                                               onkraj zadnje meje kopna, 

                                               moj rod tam pleše

                                               v drugem vetru.

Preudari trajanje časa

spomenik Marku Avreliju v Tullnu ob Donavi*, 10.6.2014

foto © zardéas

Veliko tega, kar te po nepotrebnem vznemirja, lahko odpraviš, ker je v celem le plod tvoje domišljije. Tudi si lahko na široko razmakneš torišče za delo, ako poskušaš zaobjeti s svojim duhom vse vesoljstvo, ako preudariš trajanje časa in ne pozabiš, kako naglo premine sleherna stvar, kako kratka je doba od nastanka do razkroja, kako neizmerno dolga pa pred nastankom in prav tako neskončna po razkroju.

Dnevnik cesarja Marka Avrelija IX-32

prev. Anton Sovre, 1934

*Caesar Marcus Aurelius Antoninus Augustus, 121-180 n.št.
rimski cesar (161-180) in filozof, stoik

Tulln/Donau nima le tega spomenika ob donavski kolesarski poti,
ima tudi srednjo šolo Neue Mittelschule Marc Aurel nedaleč stran

Pričakovanje

 
Des Glűcks erwarte ich. 

Srečo pričakujem. 

Gasthof Strudengau

Grein am Donau(radweg)

8.6.2014 

 Kje in kako pa 8.6.2015?

Kakor v zrcalu

 

Zdaj gledamo v ogledalu, megleno, takrat pa iz obličja v obličje.

Prvo pismo Korinčanom 13,12 

Travne bilke, pomisel

Nebo in trave, Altemaver

foto © Zardéas 

Walt Whitman: 

Menim, da ena travna bilka ne pomeni nič manj kot 

dnevni obrat zvezd … 

Pesem o sebi, 31  

(prev. Uroš Mozetič)

Mar res?

Novi časi, bela štorklja!

Urbana Ciconia ciconia
foto © Zardéas 

Na eni hiši črna zastava visi,

z druge bela štorklja v globino zre,

 od višine se zvrti

na eni strani črna kitara zveni,

na drugi bela svežina mladosti …

Teden spominov

V ponedeljek zvečer slovo od tasta. Umrl, zaspal je triinšestdeset dni prej, preden bi dopolnil 98 let. Rojen v drugem letu prve svetovne vojne … Zadnje tedne, vse od velike noči naprej, je živel v spominih na mladost, na rojstno vas, se v zadnji mesec že moteni zavesti pravzaprav preselil vanjo. Njegova smrt nas je vse preselila v naše mlajše dni, nas napolnila s spomini nanj, na čase, ki smo jih preživljali z njim. 

V četrtek obletnica mature, srečanje z nekdanjimi sošolci. Skoraj vsi rojeni v prvem letu druge svetovne vojne … Prijetno druženje, obujeni številni spomini – čeprav niso bili tudi predmet pogovorov, ti so bili večinoma o (bolj ali manj prozaični) sedanjosti, pa tudi o načrtih in upih za prihodnost. Zame tudi tokrat najprijetnejši pogovor z M.

(O četrtku velja povedati še tole: pred popoldanskim srečanjem v Kranju, dopoldne Ljubljana, slovo od rokopisa Drugega vetra, šestega, zadnjega dela Sage o Zemljemorju. Koliko spominov je povezanih s tem desetletjem, ki sem ga preživljal z drago Ursulo Le Guin, v njenem sijajnem svetu!)

V petek prijetno presenečenje: poštar prinesel izvode Bratove vojne, mladinskega romana  novozelandskega pisatelja Davida Hilla.

  

Roman s tematiko prve svetovne vojne in ugovora vesti je izdala založba Miš, je ena izmed njenih edicij, posvečena stoti obletnici začetka Velike vojne. Zame povod za spomine na tačija, mojega starega očeta po mamini strani, ki se je Velike vojne udeležil kot častnik avstroogrske armade.

  V njenem drugem letu na konju, najbrž poln vojaškega zagona … Pošteno povedano, on kot vojak, celo častnik, mi je bil otroku in mladostniku zmeraj uganka: tako blaga duša, pa vojak?

V zadnjem letu njegove vojne je bil moj tači očitno manj židane volje: ranjen, odlikovan, resnoben v spominih na Veliko morijo … Nikoli več! je bila najbrž tudi njegova misel. Doživel je tudi drugo svetovno morijo, jo na srečo tudi preživel. Če ne bi niti prve, sredi katere je bila spočeta moja mama …

Jutri, 26. maja pa že nov spominski dan, šestindvajseta obletnica smrti moje ljube tašče. Spomini, spomini …