Bilo je dobro leto, to leto 2010,
zame vse v znamenju desetih letečih.
Skozi tri letne čase,
me pot je peljala vse dlje in vse višje,
ves čas v družbi sijajnih krilatih:
spomladi krhkega, nežnega,
poleti v letenje zaljubljenega,
jeseni mogočnega, silnega.
Spomladi odšel sem tja dol, k metulju, Rozini,
poleti tja gor, na nebes, h galebu, k Jonathanu,
jeseni tja v Zemljemorje, k zmaju Kalessinu.
Bili ste mi družba zares imenitna,
Ariella Rozina,
Jonathan Livingston
(in tvojih sedem velikih v velikem rombu),
in ti Kalessin-Segoy-Najstarejši.
Živiš, kjer življenje se teme dotika.
(Hvala, Tinkara!)
A je razlika, če živiš le na zemlji
ali pa kdaj tudi v zraku.
Lažje se diha!
Ni komentarjev:
Objavite komentar