Tisoč in ena noč

Αίνιγμα 11/11-11

α---: 1 χρονια

ζ--: 1001 ημέρα

Σύμπτωσις θαυματουργικός!

Nekdo je vstal v svoj tisoč prvi dan …

Nekdo je vstal v svojega drugega leta prvi dan …

Nekomu je, nekoč davno, minila tisoč in ena noč:

„Šeherezada bijaše za to vrijeme rodila caru troje muške djece. I ona završi priču, pa skoči na noge i poljubi zemlju između carevih ruku, a zatim reče: – O, care vremena, jedinstveni u vjekovima i stolječima, ja sam tvoja robinja, a evo već hiljadu i jednu noć kako ti pričam priče o negdašnjim ljudima i kako ti sopćavam pouke ljudi iz davnina. Imam li pravo da nešto poželim od tvoga veličanstva?

I car joj reče: – Poželi nešto, pa ćeš dobiti, o, Šeherezado!”

Nekdo drug danes, ob spominu na Tisoč in eno noč, pomisli, da bi mu lahko bila v pomoč:

A thousand and one nights had passed away in (not so) innocent amusements, which contributed (not much) towards removing the … unhappy prejudice against … His temper was softened …

Was it really? Or is this just wishful thinking?

P.s. The 11/11-11 αίνιγμα has nothing to do with the 11/11-2011 frenzy or 11-11-11!

Samo v smrti življenje

Zadnji žarki

"Kakor v Zemljemorju velja: Samo v smrti življenje – tako v mojem svetu velja: samo zaradi smrti je življenje vredno živeti."

"Svet fantazije pripada mojstrom besede, ne magom duhovne fantazije, svečenikom. Obljube posmrtnega življenja so ukradena fantazija, ki ruši ravnovesje sveta."

Misli z oktobrskega simpozija Fantazijska literatura in motiv zmaja, na katerem je bilo v ljubljanski Trubarjevi hiši literature, na temo Zemljemorja Ursule K. Le Guin (in ob njem), med drugim rečeno:

"Če so zmaji sanje, če zmaji živijo magijo, če sta zmaj in zmajski jezik Eno, in če morata biti svetova zmajev in ljudi strogo ločena, potem se iz Drugega vetra – sklepnega dela Sage o Zemljemorju, za potrebe svojega sveta in svojega časa od Zemljemorja naučim: zmaji so svet fantazije, svet fantazije živi svoje življenje, fantazija in jezik sta Eno. Obljube posmrtnega življenja so ukradena fantazija, ki ruši ravnovesje sveta. Kakor v Zemljemorju velja: Samo v smrti življenje, tako v mojem svetu velja: samo zaradi smrti je življenje vredno živeti. Svet fantazije pripada mojstrom besede, ne magom duhovne fantazije, svečenikom. Kdaj se v Zemljemorju zgodi osvoboditev od zablod, ki so porušile ravnovesje, razklale svet? V času, ko imajo Notranji otoki, kot ugiba Tenar, »kralja namesto arhimaga, ker je bolje tako kot obratno« (Tehanu, str. 158), in ko je v Kargovskih deželah Thol, oče princese Seserakh, vrgel z oblasti Boga-kralja in združil Vzhodno otočje – čeprav gospodar vojne, tudi on posveten vladar. Mar to ne pomeni, da je samo v sekularni državi mogoče preprečiti zlorabo magije, svet rešiti zablod o posmrtnem življenju, fantazijo prepustiti fantaziji?"

Kdo bi zares cenil življenje, če ne bi bilo smrti?