The Bones of the Earth © photo zardéas
Spet živim v Zemljemorju. V srcu magije. Zgodbe iz Zemljemorja. Zastaja mi dih. Neprekosljivo. Doslej nepredstavljivo. Na primer, Kosti Zemlje, zaustavitev potresa:
"Ko je bil notri, je vedel, da mora pohiteti, ker se kosti zemlje hočejo za vsako ceno premakniti, in da mora postati del njih, zato da bi jih usmerjal; toda pohiteti ni mogel. Polastila se ga je osupla zmedenost, ki spremlja vsako predrugačenje, premeno. Svoje dni je bil lisjak in bik in kačji pastir, zato je vedel, kaj pomeniti predrugačiti telo. A to je bilo nekaj drugega, to počasno povečevanje. Postajam neznanski, je pomislil. /…/
Poznal je ognjene žile in bitje mogočnega srca. Vedel je, kaj storiti. To, kar je zdaj rekel, ni bilo v nobenem človeškem jeziku: ‘Umiri se, popusti, sprosti se. Tako je prav, tako. Trdno se drži. Tako, da, tako. Lahko se sprostiva.’
In bil je čisto miren, bil je negiben, in imel je vse čvrsto v rokah, kamen v kamnu in zemlja v zemlji, v ognjeni temi gore."
In v realnem svetu, kjer živim druge dele dneva – tudi tukaj in vedno Ursula K. Le Guin:
V petek 20. januarja je bila v njenem domačem Portlandu, Oregon, premierno izvedena komorna opera Paradises Lost (v priredbi za komorno zasedbo, Third Angle Ensemble s štirimi pevci). Odrska postavitev je načrtovana za april 2012. Skladatelj Stephen Andrew Taylor je opero zložil na libreto, ki ga je Marcia Johnson napisala po istoimenski noveli Ursule K. Le Guin (prvič objavljena v zbirki zgodb Birthday of the World, 2002). Kratek odlomek je mogoče slišati na blogu Third Angle Ensemble.
Nova je tudi nominacija Ursuline pesniške zbirke, bolje skupnega projekta Ursule K. Le Guin (poezija in risbe) in fotografa Rogerja Dorbanda – Out Here, Poems and Images from Steens Mountain Country – namreč nominacija v kategoriji Poezija za 2012 Oregon Book Awards.
It is a privilege knowing you dear Ursula! Resnično, nihče se ne more meriti s teboj!
"Ko je bil notri, je vedel, da mora pohiteti, ker se kosti zemlje hočejo za vsako ceno premakniti, in da mora postati del njih, zato da bi jih usmerjal; toda pohiteti ni mogel. Polastila se ga je osupla zmedenost, ki spremlja vsako predrugačenje, premeno. Svoje dni je bil lisjak in bik in kačji pastir, zato je vedel, kaj pomeniti predrugačiti telo. A to je bilo nekaj drugega, to počasno povečevanje. Postajam neznanski, je pomislil. /…/
Poznal je ognjene žile in bitje mogočnega srca. Vedel je, kaj storiti. To, kar je zdaj rekel, ni bilo v nobenem človeškem jeziku: ‘Umiri se, popusti, sprosti se. Tako je prav, tako. Trdno se drži. Tako, da, tako. Lahko se sprostiva.’
In bil je čisto miren, bil je negiben, in imel je vse čvrsto v rokah, kamen v kamnu in zemlja v zemlji, v ognjeni temi gore."
In v realnem svetu, kjer živim druge dele dneva – tudi tukaj in vedno Ursula K. Le Guin:
V petek 20. januarja je bila v njenem domačem Portlandu, Oregon, premierno izvedena komorna opera Paradises Lost (v priredbi za komorno zasedbo, Third Angle Ensemble s štirimi pevci). Odrska postavitev je načrtovana za april 2012. Skladatelj Stephen Andrew Taylor je opero zložil na libreto, ki ga je Marcia Johnson napisala po istoimenski noveli Ursule K. Le Guin (prvič objavljena v zbirki zgodb Birthday of the World, 2002). Kratek odlomek je mogoče slišati na blogu Third Angle Ensemble.
Nova je tudi nominacija Ursuline pesniške zbirke, bolje skupnega projekta Ursule K. Le Guin (poezija in risbe) in fotografa Rogerja Dorbanda – Out Here, Poems and Images from Steens Mountain Country – namreč nominacija v kategoriji Poezija za 2012 Oregon Book Awards.
It is a privilege knowing you dear Ursula! Resnično, nihče se ne more meriti s teboj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar