torek, 7. junij 2011

Zeleno, ki te ljubim zeleno



Modro in rumeno, ki se stika, preliva v zeleno.

Drugače:

Spokojna modrina neba,
rumena vedrina polja,
temno zelena pomiritev duha.

Še drugače:

V vodoravnih plasteh
visoko nad vsem večna modrina,
na dnu (medtem že minula) rumenina,
v človeški sredini trdo risana zelenina.
V navpični osi
snežno bela konica gora,
sončna belina hrama duha.
Nekje daleč in blizu

Ni komentarjev: