Welcome to the island of Gont!

Bird's eye view map of the island of Gont
by anon. Slovenian artist
© Mladinska knjiga založba 2011

Posebna zanimivost slovenske izdaje Tehanu je predpapir: pogled na otok Gont s ptičje perspektive. Neimenovani avtor je pri njegovi upodobitvi zvest avtoričinemu zemljevidu (ki je na zalistu te knjige in prvih treh knjig ter v detajlu na str. 39 Čarovnika iz Zemljemorja). Po teh virih je natančen zemljevid Gonta narisala tudi Margaret Chodos-Irvine za izvirno izdajo Tehanu (1990), čeprav ga je obenem na ilustraciji v tej izdaji upodobila čisto fantazijsko, sledeč opisu v prvem stavku Sage o Zemljemorju: "Otok Gont, ves ena sama gora, ki miljo visoko dviga vrh nad Severovzhodno morje …" (prim. ta blog na pisateljičin 81. rojstni dan). Tako višino gore Gont je slovenski avtor v reliefu otoka realistično upošteval v sorazmerju z velikostjo otoka istega imena.

Tehanu: nemoč in moč

Torek, 19. julij 2011

Na zadnji poletni tiskovki Mladinske knjige je bila med sedmimi novitetami predstavljena tudi slovenska Tehanu. Roman o Zemljemorju skozi oči nemočnih, o moči in nemoči sploh, o ženski in moški magiji, in o zlorabljenem otroku, o Therru, ki je Tehanu. Končno med nami, enaindvajset let po izidu izvirnika in šest let (skoraj do dneva natančno!) po izidu slovenskega Čarovnika iz Zemljemorja. Hkratna napoved, da gredo v prevajanje Tales from Earthsea pomeni, da bi The Other Wind, tretja knjiga druge trilogije Sage o Zemljemorju, lahko kot Drugi veter zavel med slovenske bralce deset let po izidu našega Čarovnika …

Po današnjih, Potterjevskih in R.R. Martinovskih standardih prihaja Saga o Zemljemorju med slovenske bralce pozno. Toda: za dela brezčasne lepote in trajne literarne vrednosti veljajo drugačna merila. In vseh šest delov zgodbe o Zemljemorju odlikuje take lepota, taka vrednost. Kakor je bilo zapisano ob prvem prihodnjem delu, ob Zgodbah iz Zemljemorja:

"… stories that stand shoulder to shoulder with ancient archetypal fairy tales and fables."

The Washington Post Book World

"Earthsea's magic serves as a metaphor for the writer's own sorcery … Memorable."

The New York Times Book Review

Sence preteklosti? Sonca!

Sinoči, po dolgem času, srečanje s preteklostjo. Tisto izpred osmih let in štiridesetih let pred tem. Ob štiridesetletnici stanovskega društva. Prišel z mešanimi občutki, odšel pomirjen. Z živim šopkom zvezdic obdarjen. Nobenih senc preteklosti ni bilo.

Imel sem dobre kolege, tistih skoraj štirideset let. Še vedno imam dobre kolege med njimi, zlasti kolegice. Nobenih senc preteklosti ni bilo sinoči. Iz preteklosti so zasijala – ker sem lahko izbiral – sama sonca. Življenja, mladostne energije, optimizma polna sonca. In – zdelo se je, kot da tudi njim ni bilo odveč, da so posijala name …

Oddaljena sonca so zvezde, sončeca zvezdice. Še lep čas bodo sijale v spominu!

Pa še o nečem se je bilo lepo znova prepričati: Imamo sijajnega predsednika – države!

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Modro in rumeno, ki se stika, preliva v zeleno.

Drugače:

Spokojna modrina neba,
rumena vedrina polja,
temno zelena pomiritev duha.

Še drugače:

V vodoravnih plasteh

visoko nad vsem večna modrina,
na dnu (medtem že minula) rumenina,
v človeški sredini trdo risana zelenina.

V navpični osi

snežno bela konica gora,
sončna belina hrama duha.

Nekje daleč in blizu

zelena zavist.

Nekoč in potem

Dan mladosti. Dan, na katerega smo nekoč peli Lepo je v naši domovini biti mlad … Nekoč pred tem ni bilo tako. Potem je bilo. Potem se je marsikaj spremenilo …

Tisti nekoč, o katerem pripoveduje pretresljivi Nekoč Morrisa Gleitzmana se je zgodil … nekoč davno? Ne tako zelo davno. Ne tako zelo daleč. In žal se, ne tako zelo daleč in le malce drugače, še vedno dogaja.

Zato pretresljivi Nekoč ni le zgodba o tem, kar se je nekoč zgodilo. Je tudi aktualen in si tudi zato zasluži dober odziv. Vse kaže, da ga ima. Opazili so ga in priporočajo ga dobri poznavalci mladinske književnosti. Opazili so ga mladi bralci: v moji domači knjižnici že sprašujejo, ali bo izšlo tudi njegovo nadaljevanje. Bo. Prevod Potem je že v tisku! In ker sta to prva dva dela trilogije, ni dvoma, da pride kmalu na vrsto še tretji del, Zdaj, saj je izvirnik že izšel.

Zgodbe o otrocih, ki jih poosebljata Feliks in Zelda, ne smejo nikoli utoniti v pozabo. Tako kot ne sme spomin na ljudi, kakršen je bil Janusz Korczak, po katerem je Gleitzman oblikoval lik zobozdravnika Barnija.

A propos de tango nuevo

© foto Tina J.

Gotan Project je imenitna glasba.
Kaj šele Libertango, sploh ves Astor Piazzola.
Da, glasba. Toda – ples?

Ali je že kdaj šel kdo plesat, ko so zaigrali valček iz opere Kavalir z rožo Richarda Straussa?

Tango: seks brez orgazma

Po dolgem času milonga. Od devetih zvečer do … dokler zdržim. Kopiči se mi napetost. Nekaj manjka. Nečesa je preveč. Potem, ura je (zame) že pozna, pride dolga runda "ta zatežen'ga" (tango nuevo, na posebno željo). Za njo, premor. Salsa. Na plesišču samo Carmen in naključni soplesalec. Sijajna. Zažgeta. Tako zelo, da DJ pusti komad do konca. Izživita ves žar in prineseta katarzično olajšanje. Tudi zame. Spontano zaploskam. Zakaj? Ni mi jasno.

Zjutraj odgovor: Tango ves čas samo kopiči napetost, vrhunca sprostitve ni mogoče doseči. Kakšna milonga malce omili dramatično napetost, da priložnost za kanček humorja; če ga soplesalka prenese. Tango vals draži, a ne da priložnosti za eksplozijo energije, ki je v preprostem valčku.

Vse te figure tanga, pravo bogastvo, preobilje … a nekaj manjka …

Ja, tako kot pri seksu brez orgazma.