nedelja, 23. december 2012

Neresnično in resnično

Novembra je v dveh knjigah izšla zbirka kratkih zgodb Ursule K. Le Guin po njenem lastnem izboru, naslovljena The Unreal and the Real. Praznik za ljubitelje njenega dela, ob katerem je bilo med drugim zapisano:

"Čez sto let bodo ljudje še vedno z užitkom in očarani brali fantazijske zgodbe Ursule K. Le Guin. Čez petsto let se bodo nemara spraševali, ali je avtorica teh zgodb zares obstajala ali pa se za imenom Le Guin morda skriva delo mnogih avtorjev. Čez tisoč let bodo njene zgodbe vsem tako domače, kot so nam danes miti in pravljice, in se bodo le zavzeti učenjaki spraševali, kdo jih je napisal. Taka je usoda resnično velikih pisateljev, katerih zgodbe po dolgoživosti daleč prekašajo njihova imena."
Damien Walter, pisatelj in publicist, v časniku The Guardian.

"Založba Small Beer Press, specializirana za leposlovje, ki prestopa meje žanrov, je izdala knjigi The Unreal and the Real, v katerih so zbrana nekatera najvznemirljivejših, najizzivalnejših, najneobičajnejših in najvplivnejših del Ursule Le Guin.

Ne bi me presenetilo, če bi v prihodnosti literarni kritiki v Le Guinovi videli pomembno predhodnico, v njej videli pisateljico, ki je prinesla fantazijo v ameriško realistično literaturo. Celo generacijo mladih pisateljev je naučila v književnost vnašati energijo nizko-kulturne žanrske literature."
Julie Phillips, pisateljica in publicistka

Sicer pa v resničnem življenju včasih – npr. pred kakšno zanimivo obletnico – lahko ugotovim: so neresnične stvari, ki so videti resnične, in so resnične stvari, za katere je težko verjeti, da niso neresnične. 

četrtek, 13. december 2012

Habent sua fata libelli

Ursula K. Le Guin, Changing Planes
illustration © Eric Beddows

Pro captu lectoris habent sua fata libelli – "glede na sposobnost bralčevega razumevanja imajo knjige svojo usodo" – se v celoti glasi misel antičnega slovničarja Terencijana Mavra (Terentianus Maurus, De litteris, de syllabis, de metris).

O odvisnosti usode knjig od bralčevega razumevanja je prepričana tudi Ursula K. Le Guin, ki hkrati govori o usodni odvisnosti bralčevega razumevanja (sveta) od knjig: vlogi bralca in knjige sta interaktivni.

"Ko bereš knjigo, besedo za besedo in stran za stranjo, jo soustvarjaš, prav kakor čelist, ki igra Bachovo suito, noto za noto soustvarja glasbo, jo kliče v življenje, ji daje obstajati. In ko jo bereš in potem znova bereš, knjiga soustvarja tebe, tvoje misli in čustva, širino in značaj tvoje duše." (prev. Zardéas)
Ursula K. Le Guin, Books Remembered
v Language of the Night: Essays on Fantasy and Science Fiction, 1979, p. 127 

Zbirka njenih kratkih zgodb Changing Planes (2003) je še prav posebno lepa priložnost za preigravanje vseh bralčevih registrov, vse od leg flavte do tistih čela in basovske tube.

Izvirni navedek je mogoče najti tu in tam v blogih in še kje.    

petek, 30. november 2012

Skupinski portret


foto © zardéas
 Foto Gorenjske 2012, Galerija Domžale

sreda, 28. november 2012

Zgodile so se Zgodbe iz Zemljemorja



 "Vse dobe so dobe sprememb, toda naša doba je čas obsežnega in naglega preoblikovanja, tako moralnih pogledov kot miselnosti. Arhetipi postajajo zastarela bremena, široko sprejete samoumevnosti zapletena vprašanja, kaos postaja šik, in to, za kar vsi vedo, da je resnično, se spreminja v nekaj, o čemer so nekateri ljudje včasih tako mislili.
 
To je vznemirjajoče. Naj nas še tako veselijo stvari bežečega trenutka, še tako očara migotanje elektronskih naprav, hrepenimo tudi po nespremenljivem. Stare zgodbe so nam pri srcu zato, ker so ves čas enake. Kralj Artur večno sanja v Avalonu. Bilbo lahko mirno hodi »tja in spet nazaj«, ker ve, da bo njegovo ljubo, domače Šajersko vedno »tam«. Don Kihot se neprenehoma odpravlja v boj z mlini na veter … Zato se ljudje po stanovitnost, starodavne resnice, nespremenljive preprostosti zatekajo v kraljestva fantazije. /…/

 Že dolgo naseljujemo tako resnične kot imaginarne prostore sveta. Vendar pa niti v enih niti v drugih ne živimo tako, kot so v njih živeli naši starši ali pradedi. Očaranost s svetom se spreminja z leti in iz dobe v dobo.

Zdaj poznamo ducat različnih kraljev Arturjev in vsak izmed njih je resničen. Šajersko se je nepopravljivo spremenilo že v času Bilbovega življenja. Don Kihot je prijahal v Argentino in tam srečal Jorgeja Luisa Borgesa. Plus c'est la même chose, plus ça change."

Ursula K. Le Guin
v predgovoru k Zgodbam iz Zemljemorja

 ***

Izšel je slovenski prevod Tales From Earthsea, petega dela Sage o Zemljemorju Ursule K. Le Guin. Obe daljši besedili sta prejeli World Fantasy Award: Zverca (Dragonfly) leta 1999 in Najditelj (The Finder) leta 2002, obe v kategoriji novela. Najditelj in kratka zgodba Kosti zemlje (The Bones of the Earth) sta dobili tudi zelo cenjeno nagrado Locus Readers Award leta 2002 .    

četrtek, 1. november 2012

Vinotok 2+0+1+2 = 5 kapljic minulosti


Zadnji kolesarski mesec je minil.

Za začetek je bilo pet dni

vzdolž morske obale 

in mimo jesensko zelenih trav Istre, 

začinjenih s pravim potopom v morje.

Za konec spet ob vodi,


okrog sončnega Cerkniškega jezera – ki zbudi spomin na Shirlie Roden, zaljubljeno vanj (The Vanishing Lake) in v Slovenijo.

Nato pa, na godovni dan vseh Uršul, 21. dan vinotoka,

 
 v na sončno reber pripeti vasi, ki ji je zavetnica sv. Uršula.

A z mislimi tistega dne pri najimenitnejši vseh Uršul, Ursuli Le Guin, ki je tega dne dopolnila 83 let. Prihodnji mesec izide The Unreal and the Real, njen izbor njene najboljše kratke proze v dveh knjigah (naslovljenih Where on Earth in Outer Space, Inner Lands). Izšle pa bodo, prav tako v listopadu, tudi njene Zgodbe iz Zemljemorja, peti del Sage o Zemljemorju v slovenščini!

In takoj naslednjega dne še en rojstni dan še ene izmed ljubezni mojega literarnega srca:  Doris Lessing je dopolnila 93 let.

sreda, 26. september 2012

Hennebetski sindrom



»G. Battanelle je o politiki govoril zanosno in energično, za probleme je kazal živo zanimanje, vendar se mi je zdelo, kakor da nekaj manjka, neki zame običajni element pogovorov o politiki. /…/ Zdelo se je, kakor da o stvareh nima nobenih prepričanj. Je imel vsaj mnenja? Pogosto sem šla z njim v beznico na vogalu in ga poslušala, ko je o političnih vprašanjih razpravljal s prijatelji, med katerimi je bilo več članov oblastnih odborov. Vsi so poslušali, tehtali izrečeno, se oglašali, pogosto živahno in razburjeno s trditvami segali v besedo; znali so se razvneti; a nikoli se niso razjezili. /…/ Najbolj osupljivo pri teh političnih debatah pa je bilo, da so se na vsem lepem končale v smehu – s hahljanjem, krohotom, včasih je vsa skupina od smeha lovila sapo in si brisala oči –, kakor da se debata, kako voditi državo, ne bi v ničemer razlikovala od sproščenega pripovedovanja šal. Nikoli nisem dojela, kaj je bilo tako smešnega.«


Ursula K. Le Guin, Changing Planes
Feeling At Home With the Hennebet
(prevod & foto © zardéas)

Prepoznavam ta sindrom!

Imam mar hennebetski gen? Je to bolezenski simptom? 

Ne, recept za zdravje!

sobota, 11. avgust 2012

Sanjavci letalci v EPK 2012


Hobit med Sanjavci letalci © Boštjan Plesničar


Letim ali plavam?

Hodim po aleji. 
Spomnim se, da lahko letim. 
Zakaj ne bi tega vedeli tudi drugi sprehajalci? 
Močno se odženem od tal, udarjam z rokami,  kot da bi se dvigal z dna vode na gladino. 
Ko sem nad drevjem, zaplavam vodoravno, prsni slog. 
Upor zraka je veliko večji kot vode, zato kmalu odneham in se spustim, z nogami navzdol, na tla.

Maša Ogrizek in Boštjan Plesničar
SANJAVCI LETALCI, ulična intervencija
EPK - Maribor 2012 (Življenje na dotik)
petek, 10. 8. 2012, od 20. 30 do 23. ure
Barvarska ulica, Maribor