Ursula Le Guin, Carlos, Boštjan … vsak v svoji koži

¡Te quiero, Castaneda!  

Boštjan © Plesničar 

ciklus Strastne bralke

Elizabeth Hand je v The Washington Post-u 29. 10. 1995 zapisala: 

"Ursula Le Guin achieved science fiction immortality in the 1970s, when her novels The Dispossessed and The Left Hand of Darkness could be found in any college student's dorm room, alongside works by Tolkien and Carlos Castaneda and Erica Jong." 

Avtorja slike je sicer morda navdihnila, poleg Carlosa Castaneda, le še Erica Jong, a koža njegove bralke, naj ne zameri, ljubitelja del Ursule Le Guin spomni na njeno pesem iz leta 2008

Koža – The Skin 

»Koža nas obdaja krog in krog,

da telo nam ne uhaja naokrog.«

Šestdeset že let poznam te stihe.

Resnice več je v njih, kot zdi se.

Če bi bili brez kože, kot oblak,

mar se ne bi mešal z nami vsak?

Mar telesa naša mala, končna,

bi ne bila od morja bolj neskončna,

plinasto razredčena še bolj kot zrak?

Bi bil tam in hkrati tu prav vsak?

Bi ti bil jaz in jaz bila bi ti,

oba pa skupaj le kaotične smeti?

Za tango, pravimo, je treba dva,

že res, kot eden, vendar ločena.

Koža vendar ni brez odprtin,

ki spustijo dušo noter, ven,

pa hrano, druge še banalnosti.

Za užitke je skrojena in za koristi.

Lahko jo je umiti, da se vsa sveti,

a gube, pike, madeže dobiva z leti

in sčasoma se ne prilega več tako,

kakor se mlada je nekoč, gladko.

A je še zdaj moj šotor za potep,

zavetje varno, zanesljiv oklep,

to, kar drugi vidijo kot mene,

ta tenka plast brez resne cene,

ki lično me obdaja z vseh strani,

telesom tujim vame ne pusti,

mene pa, za zdaj, ohranja v kosu.

Ursula K. Le Guin

prevod/translated by Zardéas

 

Ognjemeti v Zemljemorju

foto © Zardéas

Ognjemeti v Zemljemorju niso kdove kako pogosti, tudi se po razkošnosti ne morejo kosati s tukaj in zdaj znanimi, kaj šele z onimi v Veli luki Terre Australis. Zato ne preseneča, da v opusu Ursule K. Le Guin o Zemljemorju lahko najdemo le tri omembe ognjemetov.

Prvič so omenjeni v sploh prvem delu o tem čar(ob)nem svetu, pravzaprav le o enem najzanimivejših otokov – o Pendorju. V zgodbi The Rule of Names ("Pravilo imen", 1964) beremo o g. Podhribarju, da "je bil edini čarovnik, ki ga je mali otok premogel, in si je zato zaslužil spoštovanje – a kako spoštovati majhnega, rejenega petdesetletnika, ki z navznoter zasukanimi nožnimi prsti raca po svetu, puha paro in se smehlja? Tudi pri delu ni bil kaj prida. Njegovi ognjemeti so bili resda dokaj bogati, a njegovi eliksirji so bili bolj blažev žegen." 

(Lahko bi rekli, da se je s Pravilom imen in na Pendorju sploh vse začelo, še posebej, če vemo, da je bilo pravo ime g. Podbregarja Yevaud, in da se je z njim pozneje srečal Ged, še pozneje arhimag Zemljemorja.)

Druga omemba ognjemeta v Zemljemorju je v noveli Zverca (Zgodbe iz Zemljemorja, izvirno Dragonfly, prva objava 1997), in sicer v zvezi s coprnikom (faliranim študentom magije z Rokeja) Oklovincem v času, ko je bil domači čarodej Brezarja, gospodarja zahodnološke Irie. On je "nekajkrat ob toplih pomladnih večerih pričaral tudi zelo lep ognjemet".

Tretja omemba ognjemetov je v zgodbi Temna roža in Diamant (Zgodbe iz Zemljemorja, izvirno Darkrose and Diamond, prva objava 1999), kjer o posestniku in trgovcu z lesom Zlateju in njegovem sinu Diamantu, ob sinovem devetnajstem rojstnem dnevu izvemo: "Zlate je naročil pivo, hrano in ognjemet, Diamant pa je poskrbel za godce." 

Nekega zimskega dne

foto © Zardéas

Glej,

nekega 

zimskega 

dne, tam nekje,

kdaj blizu, kdaj daleč,

ti dušo nenadno ogreje
lepota samote,
praznine, 

teme,
luči.

Matere in hčere

 

Sinjerdeča/Rossoazzurra 

besedilo/testo © Maša Ogrizek 

prevod/traduzione © Paola Lucchesi 

ilustracije/illustrazzioni © Dunja Jogan

Pri Založništvu tržaškega tiska-Editoriale stampa triestina je pravkar izšla Sinjerdeča/Rossoazzurra. Slikanica s fantazijskim, pravljičnim besedilom … bolje poetičnim razmišljanjem o misteriju ženske, kakor ga doživljata v medsebojnem odnosu mati in odraščajoča hčerka. Zanimiva za hčere, a nič manj za matere. Z lepo tekočim prevodom in z odličnimi, valujočimi in prelivajočimi se, valovanju misli prilegajočimi se ilustracijami. Nelahko, tipajoče oblikovanje odnosa matere in hčere je v tej poeziji besede in slike videti lažje kot oblikovanje odnosov med očeti in sinovi. Vsem trem avtoricam, še več, vsem materam in hčeram bi želeli, da bi zares bilo (in ostalo) tako! 

Zlata hruška

 

Zlata hruška 2013
za prevedeno leposlovno delo

Priznanje, ki ga Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Mestna knjižnica Ljubljana, in Slovenska sekcija IBBY,

podeljujeta najboljšim slovenskim knjigam za otroke in mladino, izdanim v prejšnjem letu, je bilo med prevedenimi mladinskimi leposlovnimi knjigami iz leta 2012 podeljeno knjigi Zgodbe iz Zemljemorja Ursule K. Le Guin, ki jo je v prevodu Dušana Ogrizka izdala Založba Mladinska knjiga.

Sanje o zlatem jezeru

Jurij in Agata v Škofji Loki

foto © Zardéas

Ko starodavno drevo

se do golega sleče

in s svojo goloto

z druge, pod sabo,

poglede vleče,

mi z zlato preprogo

v spomin zlato jezero,

stara ljubimca kliče

in upanje novo budi.

Svoboda misli in pogum

 

foto © Dale Robbins

Danes in jutri bo v Madisonu, Wisconsin, 36. letna konvencija organizacije ameriških svobodomislecev Freedom From Religion Fundation FFRF (Fundacije za osvobojenost od religije). Na njej bo (poleg drugih priznanj posameznikom, ki se javno borijo za svobodo misli) prvič podeljena nagrada Richard and Beverly Hermsen Student Activist Award (v znesku 5000 $) in sicer dvajsetletnemu študentu aktivistu Zacku Kopplinu za njegov boj za razveljavitev zakona države Louisiana, ki omogoča javno financiranje zasebnih šol, v katerih poučujejo kreacionizem. 

Zack Kopplin je začel akcijo proti temu nazadnjaškemu zakonu, ki promovira kreacionizem. Odmevna akcija je vzbudila pozornost ne le v Louisiani, temveč v vseh zveznih državah ZDA, podprlo jo je 43 Nobelovih nagrajencev, njegovo peticijo je že do pomladi podpisalo 70.000 ljudi. Prepričal je vse svetnike mestnega sveta New Orleansa, da so glasovali za razveljavitev omenjenega zakona. 

V javnem pismu z dne 28. januarja 2013 je Zack Kopplin pozval predsednika Obamo, naj se zavzame za financiranje znanosti in tako omogoči "Drugi veliki skok za človeštvo" (po prvem, ki ga je s podporo raziskovanju vesolja omogočil predsednik Kennedy). Opozoril ga je, da brez znanstvenega napredka ne bo mogoče rešiti okoljskih in drugih problemov, ki jih poznamo že danes, a jih nekateri politiki vztrajno zanikajo in tako mladi generaciji jemljejo prihodnost. O temi, ki ga je pripeljala med slavljence danes začete 36. konvencije FFRF, je v pismu predsedniku med drugim zapisal, da kar 60 odstotkov ameriških učiteljev biologije ne poučuje pravilno razvojnega nauka, dodatnih 13 odstotkov pa jih priznava, da poučujejo kreacionizem.