Worlds of Ursula K. Le Guin

Ursula Le Guin v dokumentarnem portretu v nastajanju
© foto Andy Black

Kalifornijska režiserka dokumentarnih filmov in pisateljica Arwen Curry snema dolgometražni dokumentarec o Ursuli Le Guin z naslovom Worlds of Ursula K. Le Guin ("Svetovi Ursule K. Le Guin"). Avtorica, ki je 1996. diplomirala iz jezikoslovja na University of California, Santa Cruz, in 2006. magistrirala na Berkleyu iz novinarstva – sicer pa nekdaj rockerica (pevka in basistka) in nato več let urednica kalifornijskega fanzina Maximum Rocknroll, za katerega še piše kolumno –, upa, da bo končan prihodnje leto. Če bo šlo vse po sreči s financami, saj javna sredstva, ki jih je doslej dobila, niso zadostna … Tudi Amerika ni Amerika za vse filmske ustvarjalce, projekte. No, tole z Ursulo Le Guin bo gotovo speljala do konca! Bo treba napeti vse sile, da bomo njen dokumentarni portret Ursule Le Guin videli tudi na naši nacionalki.

Zvir in Zverca (Dragonfly)

Zvir (zmaj) s hvarske galeje Sv. Jerolim

Zadnji petek, 7. oktobra 2011, je bil v Trubarjevi hiši literature simpozij Fantazijska literatura in motiv zmaja. Tako rekoč ob 440. obletnici znamenite pomorske bitke pri Lepantu (Navpaktosu): 7. oktobra 1571 je ladjevje t.im. svete lige v pičlih štirih urah porazilo ladjevje otomanske Turčije. V tej bitki – zadnji veliki pomorski bitki, v kateri so sodelovale ladje na vesla –, je na zmagoviti strani sodelovala hvarska galeja Sv. Jerolim. Zmaj z njenega premca, ki mu Hvarčani rečejo zvir, je shranjen v muzeju mesta Hvar. Ko sem pred 908 dnevi obujal spomin nanj in na sv. Jerolima, se pravi Hieronima, sem namignil, da bi o zverci lahko spregovoril kdaj drugič. Naj bo zdaj ta "drugič", saj je več razlogov za to.

Zverca je slovensko ime rodu Lestes iz družine Lestidae, zverce, reda Odonata – kačji pastirji. (Za lažjo predstavo: med njimi sta obrežna zverca, Lestes dryas in obvodna zverca, Lestes sponsa.) Angleško ime kačjega pastirja je dragonfly in Dragonfly je naslov zadnje zgodbe iz Tales from Earthsea ("Zgodb o Zemljemorju") Ursule Le Guin. Dragonfly ni po naključju zadnja v tej zbirki zgodb, ki je peta knjiga Sage o Zemljemorju. Po pisateljičinih lastnih besedah je most med četrto knjigo Tehanu in zadnjo knjigo The Other Wind ("Drugi veter"). Tako kot je nenavadno dekle z nenavadnim imenom (t.im. vsakdanjim imenom po zemljemorskih šegah) Dragonfly most med ljudmi in zmaji.

Jezikovni most je v izvirniku preprost: dragonflies … dragons … Zato naj bi bil tudi v slovenskem prevodu preprost. V hrvaščini, vsaj na Hvaru, je zmaj, kakor rečeno, zvir. Slovensko Sveto pismo v ekumenski izdaji (1985) v Razodetju na dveh mestih govori o bitju, rdečem kot ogenj (oz. škrlatnem), s sedmimi glavami in desetimi rogovi, ki ga v 12. poglavju imenuje zmaj, v 17. pa zver. Slovenski entomologi so družino kačjih pastirjev Lestidae poimenovali zverce. Torej je tudi v slovenščini jezikovni most med zvercami in zmaji! Mimogrede, kačji pastirji so roparske živali. So "sokoli med žuželkami, kajti plen lovijo v zraku in so v marsikaterem pogledu najpopolnejši letalci. Na kratke razdalje dosežejo hitrost do 50 km" (Hans W. Smolik, Živalski svet, DZS, 1967).

In kako se ime Zverca lahko prilega dekletu? Ime vsekakor zveni dekliško. Pri nas se za živahnega, energije polnega otroka (sicer lahko tudi fanta) uporablja vzdevek zverca ali žvirca. V Zemljemorju so t.im. vsakdanja imena pogosto po našem pojmovanju najbližja vzdevkom.

Pa še to: K dvema dogodkoma na dan 7. oktobra iz tega zapisa naj dodam še tretjega: 7. oktobra 2011 se je v Hartfordu, Connecticut – ki se, mimogrede, ponaša z Mark Twain House and Museum, Harriet Beecher Stowe House in grobom Katherine Hepburn – začela 34. konvencija FFRF (Freedom From Religion Foundation), ameriške civilno družbene organizacije, ki je pred dvema letoma nagradila Ursulo Le Guin z nagrado "Emperor Has No Clothes" (Cesar nima ničesar na sebi). Letos sta to nagrado dobila broadwayski skladatelj Charles Strouse in Jerry Coyne, profesor na katedri za ekologijo in evolucijo na University of Chicago (avtor odmevne, leta 2009 objavljene knjige Why Evolution is True, "Zakaj je evolucija resnica".

Omenjena nagrada ni edino prizanje, ki ga podeljuje FFRF. Kot zanimivost: na letošnji konvenciji je bila imenovana za junakinjo svobodomiselnosti (Freethought Heroine 2011) Rebecca Newberger Goldstein, filozofinja in pisateljica judovskega rodu, avtorica lani objavljenega romana 36 Arguments For the Existence of God: A Work of Fiction. Njen govor na konvenciji je imel naslov: 36 (Bad) Arguments For the Existence of God –"36 (slabih) dokazov za obstoj boga". Upam ugibati, da je del naslova odmevne knjige – namreč A Work of Fiction – dvopomenski ali vsaj dvoumen: razumemo ga lahko, da se nanaša na naravo literarnega dela ali (tudi) na boga.

Welcome to the island of Gont!

Bird's eye view map of the island of Gont
by anon. Slovenian artist
© Mladinska knjiga založba 2011

Posebna zanimivost slovenske izdaje Tehanu je predpapir: pogled na otok Gont s ptičje perspektive. Neimenovani avtor je pri njegovi upodobitvi zvest avtoričinemu zemljevidu (ki je na zalistu te knjige in prvih treh knjig ter v detajlu na str. 39 Čarovnika iz Zemljemorja). Po teh virih je natančen zemljevid Gonta narisala tudi Margaret Chodos-Irvine za izvirno izdajo Tehanu (1990), čeprav ga je obenem na ilustraciji v tej izdaji upodobila čisto fantazijsko, sledeč opisu v prvem stavku Sage o Zemljemorju: "Otok Gont, ves ena sama gora, ki miljo visoko dviga vrh nad Severovzhodno morje …" (prim. ta blog na pisateljičin 81. rojstni dan). Tako višino gore Gont je slovenski avtor v reliefu otoka realistično upošteval v sorazmerju z velikostjo otoka istega imena.

Tehanu: nemoč in moč

Torek, 19. julij 2011

Na zadnji poletni tiskovki Mladinske knjige je bila med sedmimi novitetami predstavljena tudi slovenska Tehanu. Roman o Zemljemorju skozi oči nemočnih, o moči in nemoči sploh, o ženski in moški magiji, in o zlorabljenem otroku, o Therru, ki je Tehanu. Končno med nami, enaindvajset let po izidu izvirnika in šest let (skoraj do dneva natančno!) po izidu slovenskega Čarovnika iz Zemljemorja. Hkratna napoved, da gredo v prevajanje Tales from Earthsea pomeni, da bi The Other Wind, tretja knjiga druge trilogije Sage o Zemljemorju, lahko kot Drugi veter zavel med slovenske bralce deset let po izidu našega Čarovnika …

Po današnjih, Potterjevskih in R.R. Martinovskih standardih prihaja Saga o Zemljemorju med slovenske bralce pozno. Toda: za dela brezčasne lepote in trajne literarne vrednosti veljajo drugačna merila. In vseh šest delov zgodbe o Zemljemorju odlikuje take lepota, taka vrednost. Kakor je bilo zapisano ob prvem prihodnjem delu, ob Zgodbah iz Zemljemorja:

"… stories that stand shoulder to shoulder with ancient archetypal fairy tales and fables."

The Washington Post Book World

"Earthsea's magic serves as a metaphor for the writer's own sorcery … Memorable."

The New York Times Book Review

Sence preteklosti? Sonca!

Sinoči, po dolgem času, srečanje s preteklostjo. Tisto izpred osmih let in štiridesetih let pred tem. Ob štiridesetletnici stanovskega društva. Prišel z mešanimi občutki, odšel pomirjen. Z živim šopkom zvezdic obdarjen. Nobenih senc preteklosti ni bilo.

Imel sem dobre kolege, tistih skoraj štirideset let. Še vedno imam dobre kolege med njimi, zlasti kolegice. Nobenih senc preteklosti ni bilo sinoči. Iz preteklosti so zasijala – ker sem lahko izbiral – sama sonca. Življenja, mladostne energije, optimizma polna sonca. In – zdelo se je, kot da tudi njim ni bilo odveč, da so posijala name …

Oddaljena sonca so zvezde, sončeca zvezdice. Še lep čas bodo sijale v spominu!

Pa še o nečem se je bilo lepo znova prepričati: Imamo sijajnega predsednika – države!

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Modro in rumeno, ki se stika, preliva v zeleno.

Drugače:

Spokojna modrina neba,
rumena vedrina polja,
temno zelena pomiritev duha.

Še drugače:

V vodoravnih plasteh

visoko nad vsem večna modrina,
na dnu (medtem že minula) rumenina,
v človeški sredini trdo risana zelenina.

V navpični osi

snežno bela konica gora,
sončna belina hrama duha.

Nekje daleč in blizu

zelena zavist.

Nekoč in potem

Dan mladosti. Dan, na katerega smo nekoč peli Lepo je v naši domovini biti mlad … Nekoč pred tem ni bilo tako. Potem je bilo. Potem se je marsikaj spremenilo …

Tisti nekoč, o katerem pripoveduje pretresljivi Nekoč Morrisa Gleitzmana se je zgodil … nekoč davno? Ne tako zelo davno. Ne tako zelo daleč. In žal se, ne tako zelo daleč in le malce drugače, še vedno dogaja.

Zato pretresljivi Nekoč ni le zgodba o tem, kar se je nekoč zgodilo. Je tudi aktualen in si tudi zato zasluži dober odziv. Vse kaže, da ga ima. Opazili so ga in priporočajo ga dobri poznavalci mladinske književnosti. Opazili so ga mladi bralci: v moji domači knjižnici že sprašujejo, ali bo izšlo tudi njegovo nadaljevanje. Bo. Prevod Potem je že v tisku! In ker sta to prva dva dela trilogije, ni dvoma, da pride kmalu na vrsto še tretji del, Zdaj, saj je izvirnik že izšel.

Zgodbe o otrocih, ki jih poosebljata Feliks in Zelda, ne smejo nikoli utoniti v pozabo. Tako kot ne sme spomin na ljudi, kakršen je bil Janusz Korczak, po katerem je Gleitzman oblikoval lik zobozdravnika Barnija.