Tisoč in ena noč

Αίνιγμα 11/11-11

α---: 1 χρονια

ζ--: 1001 ημέρα

Σύμπτωσις θαυματουργικός!

Nekdo je vstal v svoj tisoč prvi dan …

Nekdo je vstal v svojega drugega leta prvi dan …

Nekomu je, nekoč davno, minila tisoč in ena noč:

„Šeherezada bijaše za to vrijeme rodila caru troje muške djece. I ona završi priču, pa skoči na noge i poljubi zemlju između carevih ruku, a zatim reče: – O, care vremena, jedinstveni u vjekovima i stolječima, ja sam tvoja robinja, a evo već hiljadu i jednu noć kako ti pričam priče o negdašnjim ljudima i kako ti sopćavam pouke ljudi iz davnina. Imam li pravo da nešto poželim od tvoga veličanstva?

I car joj reče: – Poželi nešto, pa ćeš dobiti, o, Šeherezado!”

Nekdo drug danes, ob spominu na Tisoč in eno noč, pomisli, da bi mu lahko bila v pomoč:

A thousand and one nights had passed away in (not so) innocent amusements, which contributed (not much) towards removing the … unhappy prejudice against … His temper was softened …

Was it really? Or is this just wishful thinking?

P.s. The 11/11-11 αίνιγμα has nothing to do with the 11/11-2011 frenzy or 11-11-11!

Samo v smrti življenje

Zadnji žarki

"Kakor v Zemljemorju velja: Samo v smrti življenje – tako v mojem svetu velja: samo zaradi smrti je življenje vredno živeti."

"Svet fantazije pripada mojstrom besede, ne magom duhovne fantazije, svečenikom. Obljube posmrtnega življenja so ukradena fantazija, ki ruši ravnovesje sveta."

Misli z oktobrskega simpozija Fantazijska literatura in motiv zmaja, na katerem je bilo v ljubljanski Trubarjevi hiši literature, na temo Zemljemorja Ursule K. Le Guin (in ob njem), med drugim rečeno:

"Če so zmaji sanje, če zmaji živijo magijo, če sta zmaj in zmajski jezik Eno, in če morata biti svetova zmajev in ljudi strogo ločena, potem se iz Drugega vetra – sklepnega dela Sage o Zemljemorju, za potrebe svojega sveta in svojega časa od Zemljemorja naučim: zmaji so svet fantazije, svet fantazije živi svoje življenje, fantazija in jezik sta Eno. Obljube posmrtnega življenja so ukradena fantazija, ki ruši ravnovesje sveta. Kakor v Zemljemorju velja: Samo v smrti življenje, tako v mojem svetu velja: samo zaradi smrti je življenje vredno živeti. Svet fantazije pripada mojstrom besede, ne magom duhovne fantazije, svečenikom. Kdaj se v Zemljemorju zgodi osvoboditev od zablod, ki so porušile ravnovesje, razklale svet? V času, ko imajo Notranji otoki, kot ugiba Tenar, »kralja namesto arhimaga, ker je bolje tako kot obratno« (Tehanu, str. 158), in ko je v Kargovskih deželah Thol, oče princese Seserakh, vrgel z oblasti Boga-kralja in združil Vzhodno otočje – čeprav gospodar vojne, tudi on posveten vladar. Mar to ne pomeni, da je samo v sekularni državi mogoče preprečiti zlorabo magije, svet rešiti zablod o posmrtnem življenju, fantazijo prepustiti fantaziji?"

Kdo bi zares cenil življenje, če ne bi bilo smrti?

Worlds of Ursula K. Le Guin

Ursula Le Guin v dokumentarnem portretu v nastajanju
© foto Andy Black

Kalifornijska režiserka dokumentarnih filmov in pisateljica Arwen Curry snema dolgometražni dokumentarec o Ursuli Le Guin z naslovom Worlds of Ursula K. Le Guin ("Svetovi Ursule K. Le Guin"). Avtorica, ki je 1996. diplomirala iz jezikoslovja na University of California, Santa Cruz, in 2006. magistrirala na Berkleyu iz novinarstva – sicer pa nekdaj rockerica (pevka in basistka) in nato več let urednica kalifornijskega fanzina Maximum Rocknroll, za katerega še piše kolumno –, upa, da bo končan prihodnje leto. Če bo šlo vse po sreči s financami, saj javna sredstva, ki jih je doslej dobila, niso zadostna … Tudi Amerika ni Amerika za vse filmske ustvarjalce, projekte. No, tole z Ursulo Le Guin bo gotovo speljala do konca! Bo treba napeti vse sile, da bomo njen dokumentarni portret Ursule Le Guin videli tudi na naši nacionalki.

Zvir in Zverca (Dragonfly)

Zvir (zmaj) s hvarske galeje Sv. Jerolim

Zadnji petek, 7. oktobra 2011, je bil v Trubarjevi hiši literature simpozij Fantazijska literatura in motiv zmaja. Tako rekoč ob 440. obletnici znamenite pomorske bitke pri Lepantu (Navpaktosu): 7. oktobra 1571 je ladjevje t.im. svete lige v pičlih štirih urah porazilo ladjevje otomanske Turčije. V tej bitki – zadnji veliki pomorski bitki, v kateri so sodelovale ladje na vesla –, je na zmagoviti strani sodelovala hvarska galeja Sv. Jerolim. Zmaj z njenega premca, ki mu Hvarčani rečejo zvir, je shranjen v muzeju mesta Hvar. Ko sem pred 908 dnevi obujal spomin nanj in na sv. Jerolima, se pravi Hieronima, sem namignil, da bi o zverci lahko spregovoril kdaj drugič. Naj bo zdaj ta "drugič", saj je več razlogov za to.

Zverca je slovensko ime rodu Lestes iz družine Lestidae, zverce, reda Odonata – kačji pastirji. (Za lažjo predstavo: med njimi sta obrežna zverca, Lestes dryas in obvodna zverca, Lestes sponsa.) Angleško ime kačjega pastirja je dragonfly in Dragonfly je naslov zadnje zgodbe iz Tales from Earthsea ("Zgodb o Zemljemorju") Ursule Le Guin. Dragonfly ni po naključju zadnja v tej zbirki zgodb, ki je peta knjiga Sage o Zemljemorju. Po pisateljičinih lastnih besedah je most med četrto knjigo Tehanu in zadnjo knjigo The Other Wind ("Drugi veter"). Tako kot je nenavadno dekle z nenavadnim imenom (t.im. vsakdanjim imenom po zemljemorskih šegah) Dragonfly most med ljudmi in zmaji.

Jezikovni most je v izvirniku preprost: dragonflies … dragons … Zato naj bi bil tudi v slovenskem prevodu preprost. V hrvaščini, vsaj na Hvaru, je zmaj, kakor rečeno, zvir. Slovensko Sveto pismo v ekumenski izdaji (1985) v Razodetju na dveh mestih govori o bitju, rdečem kot ogenj (oz. škrlatnem), s sedmimi glavami in desetimi rogovi, ki ga v 12. poglavju imenuje zmaj, v 17. pa zver. Slovenski entomologi so družino kačjih pastirjev Lestidae poimenovali zverce. Torej je tudi v slovenščini jezikovni most med zvercami in zmaji! Mimogrede, kačji pastirji so roparske živali. So "sokoli med žuželkami, kajti plen lovijo v zraku in so v marsikaterem pogledu najpopolnejši letalci. Na kratke razdalje dosežejo hitrost do 50 km" (Hans W. Smolik, Živalski svet, DZS, 1967).

In kako se ime Zverca lahko prilega dekletu? Ime vsekakor zveni dekliško. Pri nas se za živahnega, energije polnega otroka (sicer lahko tudi fanta) uporablja vzdevek zverca ali žvirca. V Zemljemorju so t.im. vsakdanja imena pogosto po našem pojmovanju najbližja vzdevkom.

Pa še to: K dvema dogodkoma na dan 7. oktobra iz tega zapisa naj dodam še tretjega: 7. oktobra 2011 se je v Hartfordu, Connecticut – ki se, mimogrede, ponaša z Mark Twain House and Museum, Harriet Beecher Stowe House in grobom Katherine Hepburn – začela 34. konvencija FFRF (Freedom From Religion Foundation), ameriške civilno družbene organizacije, ki je pred dvema letoma nagradila Ursulo Le Guin z nagrado "Emperor Has No Clothes" (Cesar nima ničesar na sebi). Letos sta to nagrado dobila broadwayski skladatelj Charles Strouse in Jerry Coyne, profesor na katedri za ekologijo in evolucijo na University of Chicago (avtor odmevne, leta 2009 objavljene knjige Why Evolution is True, "Zakaj je evolucija resnica".

Omenjena nagrada ni edino prizanje, ki ga podeljuje FFRF. Kot zanimivost: na letošnji konvenciji je bila imenovana za junakinjo svobodomiselnosti (Freethought Heroine 2011) Rebecca Newberger Goldstein, filozofinja in pisateljica judovskega rodu, avtorica lani objavljenega romana 36 Arguments For the Existence of God: A Work of Fiction. Njen govor na konvenciji je imel naslov: 36 (Bad) Arguments For the Existence of God –"36 (slabih) dokazov za obstoj boga". Upam ugibati, da je del naslova odmevne knjige – namreč A Work of Fiction – dvopomenski ali vsaj dvoumen: razumemo ga lahko, da se nanaša na naravo literarnega dela ali (tudi) na boga.

Welcome to the island of Gont!

Bird's eye view map of the island of Gont
by anon. Slovenian artist
© Mladinska knjiga založba 2011

Posebna zanimivost slovenske izdaje Tehanu je predpapir: pogled na otok Gont s ptičje perspektive. Neimenovani avtor je pri njegovi upodobitvi zvest avtoričinemu zemljevidu (ki je na zalistu te knjige in prvih treh knjig ter v detajlu na str. 39 Čarovnika iz Zemljemorja). Po teh virih je natančen zemljevid Gonta narisala tudi Margaret Chodos-Irvine za izvirno izdajo Tehanu (1990), čeprav ga je obenem na ilustraciji v tej izdaji upodobila čisto fantazijsko, sledeč opisu v prvem stavku Sage o Zemljemorju: "Otok Gont, ves ena sama gora, ki miljo visoko dviga vrh nad Severovzhodno morje …" (prim. ta blog na pisateljičin 81. rojstni dan). Tako višino gore Gont je slovenski avtor v reliefu otoka realistično upošteval v sorazmerju z velikostjo otoka istega imena.

Tehanu: nemoč in moč

Torek, 19. julij 2011

Na zadnji poletni tiskovki Mladinske knjige je bila med sedmimi novitetami predstavljena tudi slovenska Tehanu. Roman o Zemljemorju skozi oči nemočnih, o moči in nemoči sploh, o ženski in moški magiji, in o zlorabljenem otroku, o Therru, ki je Tehanu. Končno med nami, enaindvajset let po izidu izvirnika in šest let (skoraj do dneva natančno!) po izidu slovenskega Čarovnika iz Zemljemorja. Hkratna napoved, da gredo v prevajanje Tales from Earthsea pomeni, da bi The Other Wind, tretja knjiga druge trilogije Sage o Zemljemorju, lahko kot Drugi veter zavel med slovenske bralce deset let po izidu našega Čarovnika …

Po današnjih, Potterjevskih in R.R. Martinovskih standardih prihaja Saga o Zemljemorju med slovenske bralce pozno. Toda: za dela brezčasne lepote in trajne literarne vrednosti veljajo drugačna merila. In vseh šest delov zgodbe o Zemljemorju odlikuje take lepota, taka vrednost. Kakor je bilo zapisano ob prvem prihodnjem delu, ob Zgodbah iz Zemljemorja:

"… stories that stand shoulder to shoulder with ancient archetypal fairy tales and fables."

The Washington Post Book World

"Earthsea's magic serves as a metaphor for the writer's own sorcery … Memorable."

The New York Times Book Review

Sence preteklosti? Sonca!

Sinoči, po dolgem času, srečanje s preteklostjo. Tisto izpred osmih let in štiridesetih let pred tem. Ob štiridesetletnici stanovskega društva. Prišel z mešanimi občutki, odšel pomirjen. Z živim šopkom zvezdic obdarjen. Nobenih senc preteklosti ni bilo.

Imel sem dobre kolege, tistih skoraj štirideset let. Še vedno imam dobre kolege med njimi, zlasti kolegice. Nobenih senc preteklosti ni bilo sinoči. Iz preteklosti so zasijala – ker sem lahko izbiral – sama sonca. Življenja, mladostne energije, optimizma polna sonca. In – zdelo se je, kot da tudi njim ni bilo odveč, da so posijala name …

Oddaljena sonca so zvezde, sončeca zvezdice. Še lep čas bodo sijale v spominu!

Pa še o nečem se je bilo lepo znova prepričati: Imamo sijajnega predsednika – države!