Zjutraj, na mojem oknu, sršen. Pravi, premraženi predstavnik evropske vrste Vespa crabro, ki čaka in čaka, da sončni žarki izza vogala preženejo meni tako dobrodošli jutranji hlad – in mi nevede potrpežljivo pozira za portret.
Popoldne, na Šmarjetni gori, stara vespa; v senci čaka lastnika. Lastnico? Je mogoče kriv, da se je pripeljala sem gor, kakšen calabrone (it. sršen; fig. vsiljiv oboževalec)?
Popoldne, na Šmarjetni gori, stara vespa; v senci čaka lastnika. Lastnico? Je mogoče kriv, da se je pripeljala sem gor, kakšen calabrone (it. sršen; fig. vsiljiv oboževalec)?
Zvečer, na mojem zaslonu Robert Frost in njegova modrost
To err is human, not to, animal.
Motiti se, je človeško; ne motiti se, živalsko.
Motiti se, je človeško; ne motiti se, živalsko.
Iz njegove slavne pesmi The White-tailed Hornet. Pesmi o (ameriškem) beloličnem sršenu. Toda white-tailed (tudi white- faced ali bald-faced) hornet je sršen le za laika, za entomologa je Dolichovespula maculata vrsta ose, čeprav se s sršenom po velikosti res lahko kosa.
Errare humanum est …
Errare humanum est …
Ni komentarjev:
Objavite komentar