petek, 28. december 2012

Pleši, kot da te nihče ne gleda

 
Pleši, kot da te nihče ne gleda, 
ljubi, kot da ti nič ne bo ranilo srca, 
poj, kot da te nihče ne posluša, 
in živi, kot da si v raju na zemlji. 
(In govori iz srca, da bi te slišali.) 

William Watson Purkey
prev. Zardéas

nedelja, 23. december 2012

Neresnično in resnično

Novembra je v dveh knjigah izšla zbirka kratkih zgodb Ursule K. Le Guin po njenem lastnem izboru, naslovljena The Unreal and the Real. Praznik za ljubitelje njenega dela, ob katerem je bilo med drugim zapisano:

"Čez sto let bodo ljudje še vedno z užitkom in očarani brali fantazijske zgodbe Ursule K. Le Guin. Čez petsto let se bodo nemara spraševali, ali je avtorica teh zgodb zares obstajala ali pa se za imenom Le Guin morda skriva delo mnogih avtorjev. Čez tisoč let bodo njene zgodbe vsem tako domače, kot so nam danes miti in pravljice, in se bodo le zavzeti učenjaki spraševali, kdo jih je napisal. Taka je usoda resnično velikih pisateljev, katerih zgodbe po dolgoživosti daleč prekašajo njihova imena."
Damien Walter, pisatelj in publicist, v časniku The Guardian.

"Založba Small Beer Press, specializirana za leposlovje, ki prestopa meje žanrov, je izdala knjigi The Unreal and the Real, v katerih so zbrana nekatera najvznemirljivejših, najizzivalnejših, najneobičajnejših in najvplivnejših del Ursule Le Guin.

Ne bi me presenetilo, če bi v prihodnosti literarni kritiki v Le Guinovi videli pomembno predhodnico, v njej videli pisateljico, ki je prinesla fantazijo v ameriško realistično literaturo. Celo generacijo mladih pisateljev je naučila v književnost vnašati energijo nizko-kulturne žanrske literature."
Julie Phillips, pisateljica in publicistka

Sicer pa v resničnem življenju včasih – npr. pred kakšno zanimivo obletnico – lahko ugotovim: so neresnične stvari, ki so videti resnične, in so resnične stvari, za katere je težko verjeti, da niso neresnične. 

četrtek, 13. december 2012

Habent sua fata libelli

Ursula K. Le Guin, Changing Planes
illustration © Eric Beddows

Pro captu lectoris habent sua fata libelli – "glede na sposobnost bralčevega razumevanja imajo knjige svojo usodo" – se v celoti glasi misel antičnega slovničarja Terencijana Mavra (Terentianus Maurus, De litteris, de syllabis, de metris).

O odvisnosti usode knjig od bralčevega razumevanja je prepričana tudi Ursula K. Le Guin, ki hkrati govori o usodni odvisnosti bralčevega razumevanja (sveta) od knjig: vlogi bralca in knjige sta interaktivni.

"Ko bereš knjigo, besedo za besedo in stran za stranjo, jo soustvarjaš, prav kakor čelist, ki igra Bachovo suito, noto za noto soustvarja glasbo, jo kliče v življenje, ji daje obstajati. In ko jo bereš in potem znova bereš, knjiga soustvarja tebe, tvoje misli in čustva, širino in značaj tvoje duše." (prev. Zardéas)
Ursula K. Le Guin, Books Remembered
v Language of the Night: Essays on Fantasy and Science Fiction, 1979, p. 127 

Zbirka njenih kratkih zgodb Changing Planes (2003) je še prav posebno lepa priložnost za preigravanje vseh bralčevih registrov, vse od leg flavte do tistih čela in basovske tube.

Izvirni navedek je mogoče najti tu in tam v blogih in še kje.    

petek, 30. november 2012

Skupinski portret


foto © zardéas
 Foto Gorenjske 2012, Galerija Domžale

sreda, 28. november 2012

Zgodile so se Zgodbe iz Zemljemorja



 "Vse dobe so dobe sprememb, toda naša doba je čas obsežnega in naglega preoblikovanja, tako moralnih pogledov kot miselnosti. Arhetipi postajajo zastarela bremena, široko sprejete samoumevnosti zapletena vprašanja, kaos postaja šik, in to, za kar vsi vedo, da je resnično, se spreminja v nekaj, o čemer so nekateri ljudje včasih tako mislili.
 
To je vznemirjajoče. Naj nas še tako veselijo stvari bežečega trenutka, še tako očara migotanje elektronskih naprav, hrepenimo tudi po nespremenljivem. Stare zgodbe so nam pri srcu zato, ker so ves čas enake. Kralj Artur večno sanja v Avalonu. Bilbo lahko mirno hodi »tja in spet nazaj«, ker ve, da bo njegovo ljubo, domače Šajersko vedno »tam«. Don Kihot se neprenehoma odpravlja v boj z mlini na veter … Zato se ljudje po stanovitnost, starodavne resnice, nespremenljive preprostosti zatekajo v kraljestva fantazije. /…/

 Že dolgo naseljujemo tako resnične kot imaginarne prostore sveta. Vendar pa niti v enih niti v drugih ne živimo tako, kot so v njih živeli naši starši ali pradedi. Očaranost s svetom se spreminja z leti in iz dobe v dobo.

Zdaj poznamo ducat različnih kraljev Arturjev in vsak izmed njih je resničen. Šajersko se je nepopravljivo spremenilo že v času Bilbovega življenja. Don Kihot je prijahal v Argentino in tam srečal Jorgeja Luisa Borgesa. Plus c'est la même chose, plus ça change."

Ursula K. Le Guin
v predgovoru k Zgodbam iz Zemljemorja

 ***

Izšel je slovenski prevod Tales From Earthsea, petega dela Sage o Zemljemorju Ursule K. Le Guin. Obe daljši besedili sta prejeli World Fantasy Award: Zverca (Dragonfly) leta 1999 in Najditelj (The Finder) leta 2002, obe v kategoriji novela. Najditelj in kratka zgodba Kosti zemlje (The Bones of the Earth) sta dobili tudi zelo cenjeno nagrado Locus Readers Award leta 2002 .    

četrtek, 01. november 2012

Vinotok 2+0+1+2 = 5 kapljic minulosti


Zadnji kolesarski mesec je minil.

Za začetek je bilo pet dni

vzdolž morske obale 

in mimo jesensko zelenih trav Istre, 

začinjenih s pravim potopom v morje.

Za konec spet ob vodi,


okrog sončnega Cerkniškega jezera – ki zbudi spomin na Shirlie Roden, zaljubljeno vanj (The Vanishing Lake) in v Slovenijo.

Nato pa, na godovni dan vseh Uršul, 21. dan vinotoka,

 
 v na sončno reber pripeti vasi, ki ji je zavetnica sv. Uršula.

A z mislimi tistega dne pri najimenitnejši vseh Uršul, Ursuli Le Guin, ki je tega dne dopolnila 83 let. Prihodnji mesec izide The Unreal and the Real, njen izbor njene najboljše kratke proze v dveh knjigah (naslovljenih Where on Earth in Outer Space, Inner Lands). Izšle pa bodo, prav tako v listopadu, tudi njene Zgodbe iz Zemljemorja, peti del Sage o Zemljemorju v slovenščini!

In takoj naslednjega dne še en rojstni dan še ene izmed ljubezni mojega literarnega srca:  Doris Lessing je dopolnila 93 let.

sreda, 26. september 2012

Hennebetski sindrom



»G. Battanelle je o politiki govoril zanosno in energično, za probleme je kazal živo zanimanje, vendar se mi je zdelo, kakor da nekaj manjka, neki zame običajni element pogovorov o politiki. /…/ Zdelo se je, kakor da o stvareh nima nobenih prepričanj. Je imel vsaj mnenja? Pogosto sem šla z njim v beznico na vogalu in ga poslušala, ko je o političnih vprašanjih razpravljal s prijatelji, med katerimi je bilo več članov oblastnih odborov. Vsi so poslušali, tehtali izrečeno, se oglašali, pogosto živahno in razburjeno s trditvami segali v besedo; znali so se razvneti; a nikoli se niso razjezili. /…/ Najbolj osupljivo pri teh političnih debatah pa je bilo, da so se na vsem lepem končale v smehu – s hahljanjem, krohotom, včasih je vsa skupina od smeha lovila sapo in si brisala oči –, kakor da se debata, kako voditi državo, ne bi v ničemer razlikovala od sproščenega pripovedovanja šal. Nikoli nisem dojela, kaj je bilo tako smešnega.«


Ursula K. Le Guin, Changing Planes
Feeling At Home With the Hennebet
(prevod & foto © zardéas)

Prepoznavam ta sindrom!

Imam mar hennebetski gen? Je to bolezenski simptom? 

Ne, recept za zdravje!

sobota, 11. avgust 2012

Sanjavci letalci v EPK 2012


Hobit med Sanjavci letalci © Boštjan Plesničar


Letim ali plavam?

Hodim po aleji. 
Spomnim se, da lahko letim. 
Zakaj ne bi tega vedeli tudi drugi sprehajalci? 
Močno se odženem od tal, udarjam z rokami,  kot da bi se dvigal z dna vode na gladino. 
Ko sem nad drevjem, zaplavam vodoravno, prsni slog. 
Upor zraka je veliko večji kot vode, zato kmalu odneham in se spustim, z nogami navzdol, na tla.

Maša Ogrizek in Boštjan Plesničar
SANJAVCI LETALCI, ulična intervencija
EPK - Maribor 2012 (Življenje na dotik)
petek, 10. 8. 2012, od 20. 30 do 23. ure
Barvarska ulica, Maribor

sreda, 18. julij 2012

Obredno obrezovanje v Kelmorajnu

 
Redek ptič v osrednji Sloveniji 
(Škofja Loka, 1/7-2012)

V Sloveniji je danes po strokovnih ocenah le 200 do 400 Judov (Klemen Jelinčič Boeta, Srednjeevropski Judje, Življenje na dotik 06-07, publikacija EPK, Maribor). Primeri obrednega obrezovanja judovskih dečkov so torej pri nas redki. Kljub temu je tudi za slovensko judovsko skupnost zanimivo februarsko stališče naše varuhinje človekovih pravic, da je obrezovanje dečkov iz nemedicinskih razlogov kršitev otrokovih pravic. Spomin na to mnenje je oživila v svetovni javnosti (in tudi pri nas) zelo odmevna junijska sodba Deželnega sodišča v Kölnu (am Rhein), ki je sprejelo enako stališče. Odzivi nemške judovske skupnosti (po istem viru 120.000 do 150.000 članske), uradni odziv Izraela in reakcija nemškega političnega, državnega vrha nanj, dajo misliti. 

Tudi meni. Po odlični izkušnji s sijajnim romanom 36 Arguments for the Exsistence of God me je zanimalo predvsem stališče njegove avtorice. Rebecca Newberger Goldstein, ameriška filozofinja in pisateljica, ki je odrasla v ortodoksni judovski družini in skupnosti, o njej ve vse, je kritična ateistka (ameriško združenje svobodomislecev Freedom From Religion Foundation ji je podelilo priznanje junakinje svobodomiselnosti, Freethought Heroine 2011), zato je zame izjemno relevanten vir. Svoje stališče do problema obrednega obrezovanja dečkov je objavila v zvezi s (pozneje sodno prepovedano) referendumsko pobudo za prepoved obrezovanja v San Franciscu, in sicer v svojem blogu v Washington Postu 7/6-2011. Tu je zaključek njenega razmišljanja:

"I can’t speak as well for Islam, but I do know that male circumcision is regarded in Judaism as unusually important, as indicated by the Hebrew word for circumcision, bris, which translates as covenant. This is a practice that goes to the heart of Jewish religious emotions, membership in a historical community. Just as you can’t very well allow for freedom of religion without allowing parents to indoctrinate their kids with their own superstitions, you can’t allow Jews their freedom of religion without allowing parents the right to circumcise their sons. It’s yet again a balancing act, although I think that here, in the case of ritual circumcision, the harm to the welfare of the child is fairly minimal, as compared to the harm inflicted on children’s minds by indoctrination. But maybe I just feel that way because I’m a philosopher, so I feel that mental mutilation is worse than token bodily mutilation. Or maybe, even more to the point, it’s because I’m female!" (op.: poudarki dodani)

Ali, na kratko povzeta, zame bistvena misel: Judom ni mogoče priznati svobode veroizpovedi, ne da bi jim dovolili obrezovanje sinov. Škoda, storjena z obrednim obrezovanjem, je relativno minimalna v primerjavi s škodo, povzročeno duševnosti otrok z indoktrinacijo (dodam: npr. versko)!

sobota, 02. junij 2012

Preteklost in laži


 Lao Zi, Dao de jing, 26. poglavje,
prve 4 vrstice 

Če lažemo o preteklosti, če iz nje na silo delamo zgodbo, ki jo hočemo slišati, ji dajemo pomen, ki naj bi ga po naši volji imela, se izgubi njena resničnost, postane ponaredek. Nositi preteklost s seboj skozi čas v popotnih torbah mitov in zgodovine, je težka naloga; toda modri, kakor pravi Lao Zi, se nikdar ne loči od prtljage, ko potuje skozi svoj dan.

(Ursula K. Le Guin, Zgodbe iz Zemljemorja, Predgovor)

Opomba: Ursula se v navedku sklicuje na Lao Zijevo misel v 26. poglavju Dao de jinga, zato
 
 prve 4 vrstice izvirnika
26. poglavja Dao de jinga
v 3 + 1 + 3 prevodih

Heavy is the root of light.
Still is the master of moving.

So wise souls make their march
with the heavy baggage wagon.

Only when safe
in a solid, quiet house
do they lay care aside.  
(Ursula K. Le Guin,  
Lao Tzu: Tao Te Ching, 2009)

Heaviness is the root of lightness,
      stillness is the master of unrest.
Therefore when sovereigns travel all day,
      they never part with their baggage wagon.
However magnificent the views are,
      they remain calm and detached.
(Kwan Yuk Claire Sit, 2010)

 
The Solid is the root of the light;
The Quiescent is the master of the Hasty.

Therefore the Sage travels all day
Yet never leaves his provision-cart.
In the midst of honor and glory,
He lives leisurely, undisturbed.
(Lin Yutang)

 
Tèžko je korenina lahkega;
spokojnost je gospodarica vznemirjenosti.

Modri tako potuje z Daom skozi svoj dan
in se nikdar ne loči od prtljage – miru 
                        in spokojnosti.
(Jana Milčinski,  
Klasiki daoizma, 1992)

Le lourd est la racine du léger.
L'immobilité est mère du mouvement.
C'est pourquoi le Sage se déplace avec un seul bagage : le Tao.
Partout où il va, il reste détaché et serein.
(Conrain von Lauer)
 
Il grave è radice del leggero, il quieto è signore dell'irrequieto. Per questo il santo viaggia tutto il giorno senza discostarsi dal bagaglio, anche se possiede palazzi regali placidamente se ne sta distaccato.
(Luciano Parinetto)

Lo pesado es la raíz de lo ligero.
La quietud es la soberana de la impetuosidad.
Por consiguiente,
El sabio viaja de la mañana a la noche
Sin separarse de su equipaje.

(Álex Ferrara)

Nota bene: To ni komentar zdajšnjih domačih prirejanj ene in zanikanj obstoja druge težke prtljage! Modrost, da je tèžko korenina lahkega, v teh krajih ni splošno razširjena.