Sinoči argentinski Otango v novi postavitvi z naslovom Zadnji tango za norca. Skoraj polna Gallusova dvorana. Po videzu in odzivu je večina prišla zaradi barvitega, eksotičnega šova, zaradi večjega temperamenta, kot ga premorejo sami, najbrž tudi zaradi samega tanga. Tisti, ki sem jih sumil, da so tango-pozitivni, so bili v manjšini. Le malo komu bi pripisal, da je tango-aktiven, da je milonguero/a; morda bi bili med temi lahko tisti Italijani, ki so se potrudili v Ljubljano …
Sama predstava pa, po pričakovanju, seveda šov, vse precizno koreografirano in izvedeno, z žarom (tudi v žalobnih sekvencah), ki pa je na odru drugačen, manj pristen od onega na plesišču. Kljub vsemu: za vse tangerje večer, ki se ga je splačalo doživeti.
Poleg zvokov ansambla izvrstnih glasbenikov (ves čas na odru kot "del scene") bosta še dolgo ostala v ušesih pevca Sebastian Holz in Claudia Pannone, oba odlična. Še posebej Claudia Pannone, ki je do bolečine lepo a cappella podala bolero tangueado Chica Novarra Acompañada y sola – V dvoje in sama, in na koncu zanosno zapela himnično Yo soy Maria – Jaz sem Marija Horácia Ferrerja in Astorja Piazzole (ki jo, mimogrede, poje tudi Darja Švajger).
Ni komentarjev:
Objavite komentar