Na nekaj blogih izmed tistih, katere spremljam, teče abecedna igra, h kateri se izzivajo in vabijo v neki spletni mreži: napiši deset besed, ki nekaj povedo o tebi in se začenjajo na … npr. na t … Spomnila me je nekega poletja, ko sem si zapisal deset "svojih besed", izzvan z živim, ne elektronskim, vabilom kolegice – češ zamisli se in mi napiši svojih deset naj-besed (brez utesnitve v to ali ono začetnico). Pomislil sem, jih zapisal in za povrh še utemeljil. Danes pobrskam po spominu računalnika in jih izbrskam. Ponovno se zamislim in pomislim, da mi te besede še danes pomenijo vse tisto, kar so mi takrat, čeprav je od tedaj minilo že pet let in mesecev pet. V mislih jih razporedim in ugotovim, da je prvih pet besed iz materialnega sveta, drugih pet iz nematerialne sfere; no, zadnjo se pač da razvrstiti v enega in drugega (tako kot mene, vsaj za bralca tega bloga). Pa zato zapišem znova teh mojih deset besed:
gora
ker je
ker je najbliže nebu
ker je poosebljenje božanske Narave
ker je vsaka osebnost zase
ker sem se rodil pod njo
ker jo ljubi moja žena
ker z njo premagam sebe
ker je ne morem premagati
ker iz nje vre voda
ker je najbližja večnosti
slap
ker je voda
ker je voda, ki nikoli ne mine
ker je voda, ki se sproti razblinja
ker je najbolj erotična voda
ker pod slapovi živijo vile
jabolko
ker ga najdem v travi ob poti
ker je bil moj ded – tači sadjar
ker je imel tači imeniten ‘jakob lebel’
ker so iz njega krhlji
ker se spominjam mrtvih ob pečenem kostanju in jabolčni čežani
taščica
ker je ptica
ker so ptice moje najljubše živali
ker je preprosta in vendar vzvišeno sama
ker tako nežno poje
ker sva jo z očetom vsako zimo ujela, da je preživela
ker sva jo spomladi izpustila, da je živela
otrok
ker me določa jaz-otrok
ker me določa moj otrok
ker je moja pot v nesmrtnost
ker je pot človeškega rodu v nesmrtnost
beseda
ker brez nje ni mene
ker brez nje ni tebe
ker brez nje ni nas
ker je iz nje poezija
ker imenuje lepoto in smisel vsega
ker mi razkrije skrivnost mene samega
ker mi odkrije bistvo sveta
ker z njo dam ljubezen
ker z njo prejmem ljubezen
ljubezen
ker je smisel življenja
ker jo imam, ko jo dam
ker je ogenj telesa
ker je žar duha
ker me določa
ker je to moja družica
ker je to moja družina
ker v njej najdem pot iz preteklosti
ker v njej najdem pot v prihodnost
samospev
ker je glasba
ker je zlitje naravnega (glasu) in človeškega (glasbila)
ker je Schubertova ‘Marjetica pri kolovratu’
ker je glasba pot do spoznanja večnosti
ker je glasba Verdijev ‘Requiem’ in ‘Seviljski brivec’ moje mladosti
ker je glasba moja pot v spokojnost
spokojnost
ker je najlepše ime za mir
ker je najdragocenejši notranji mir
ker me na koncu čaka pokoj
ker me čisto na koncu čaka večni pokoj
ker je spokojna gora
ker je spokojna taščica na veji pod nebom
ker je spokojno nebo
nebo
ker je
ker je nič
ker je v njem vse
ker je na njem jutranji svit
ker je na njem večerna zarja
Ni komentarjev:
Objavite komentar